Sveti Boštjan

Sveti Boštjan
Sveti Boštjan
mučenec
Rojstvo	cca. 255 Narbonne
Smrt	20. januar 287 Rim
Čaščenje	Rimskokatoliška cerkev Pravoslavje Anglikanska cerkev Protestantizem
God	20. januar (zahodno krščanstvo) 24. oktober ali 18. december
Atributi	privezan na drevo ali steber, preboden s puščicami, včasih tudi s palmo
Zavetnik	umirajočih, trgovcev z železom, lončarjev, kositrarjev, vrtnarjev, strojarjev, vojakov, vojnih invalidov, kopalcev vodnjakov, proti kugi, proti bolezni živine

Sveti Boštjan, v drugih jezikih sveti Sebastjan, rimski vojak, krščanski svetnik in mučenec, * 256, Milano ali Narbonne, † 20. januar 288, Rim.

Življenje

Po legendi je bil Boštjan stotnik garde cesarja Karina in javni kristjan. Po smrti cesarja Numerijana Karina je prišel na oblast nasilni cesar Dioklecijan, ki ga je, ko je izvedel za njegovo krščansko vero, obsodil na smrt. Ukazal je, naj ga privežejo h kolu ter naj ga strelci usmrtijo s puščicami. Misleč, da je mrtev, so ga pustili ležati. Rešila ga je pobožna vdova Irena, ki ga je hotela pokopati, ko pa je videla, da je živ, ga je negovala, da je ozdravel. Po okrevanju se je vrnil k Dioklecijanu in se ponovno izpovedal za kristjana. Dioklecijan je zaradi tega ukazal, da ga v cirkusu ubijejo s kiji, njegovo truplo pa se naj vrže v Cloaco Maximo, mestni komunalni odtok v bližini reke Tibere. Neka kristjanka z imenom Lucina je na skrivaj odpeljala Boštjanovo truplo, ki so ga pokopali ob Apijevi cesti. Na tem mestu so kasneje zgradili baziliko, ki spada med sedem zgodnjekrščanskih romarskih cerkva v Rimu. Dragocene relikvije tega mučenca so danes shranjene pod oltarjem prve stranske kapele, za Giorgettijevim kipom. Po svetniku se imenujejo tudi katakombe v Rimu, v katere je vstop poleg bazilike svetega Boštjana.

Zavetnik

Sveti Boštjan spada med najbolj čaščene svetnike. Je zavetnik (patron) proti kugi, njegovi priprošnji se pripisuje hitro prenehanje te bolezni v Rimu leta 680. Boštjan je zavetnik umirajočih, železarjev, lončarjev, vrtnarjev, strojarjev, policistov, zaščitnih društev, vojakov, vojnih invalidov in kopalcev vodnjakov.

Ikonografija

Legenda svetega Boštjana se je razvila v 5. stoletju, ko je leta 680 v Rimu prenehala epidemija kuge. Okoli Boštjanovega praznika poznamo mnogo običaje, tako na primer romanja in razdeljevanje Boštjanovih kruhov. Ker je Boštjan od nekdaj spadal med ljudske svetnike, so ga opevali tudi v ljudskih pesmih.

Upodobitve

Tipična upodobitev sv. Boštjana predstavlja kot vojaka, pogosto oboroženega s ščitom in mečem. Na slikah je Boštjan prikazan kot mlad, pogosto izrazito lep moški, privezan je k drevesu in/ali preboden s puščicami. V stolnici starodavnega kastiljskega mesta Palencia je El Grecova slika, ki ga prikazuje golega, s puščico v srcu. Na barvnem oknu strasbourške stolnice je prikazan kot vojak. Mladostno Rafaelovo delo v galeriji v Bergamu pa prikazuje Boštjana popolnoma oblečenega, s puščico v desni roki.

Godovni dan

• Katoliški: 20. januar
• Evangeličanski: 20. januar
• Pravoslavni: 24. oktober ali 18. december

Viri

• Schauber, Vera, Schindler, Michael: Svetniki in godovni zavetniki, Ljubljana, Založba Mladinska knjiga, 1995 (COBISS)

Glej tudi

• Seznam svetnikov

Zunanje povezave

• Sebastijan (Boštjan) - mučenec na svetniki.org