Stojan Sancin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stojan Sancin
Portret
v Ocizeljski pečini, september 2004
Rojstvo19. januar 1947({{padleft:1947|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Ricmanje
Smrt30. april 2021({{padleft:2021|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1] (74 let)
Državljanstvo Italija
Alma materUniverza v Trstu
Poklicjamar, kemik, učitelj, speleolog
Poznan pojamar in profesor matematike
PodpisPodpis

Stojan Sancin [stójan sancín], slovenski jamar, * 19. januar 1947, Log pri Ricmanjih, † 30. april 2021, Log pri Ricmanjih.

Sancin je znan predvsem po svojem delu pri raziskovanju in dokumentiranju jam na področju med Jadranskim morjem in Triglavom. S Claudiem Bratosem sta raziskala prek 400 jam, predvsem v Matarskem podolju in v Kaninskem pogorju.[2][3][4][5][6][7][8][9]

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Oče Carlo je bil kovinostrugar iz Škednja, mati Dorka, rojena Žuljan pa je bila šivilja iz Ricmanj; poleg Stojana se jima je rodila še hči Tatjana. Po osnovni šoli v Ricmanjih in nižji ter višji srednji šoli v Trstu ter študiju kemije na Univerzi v Trstu je diplomiral leta 1970. Leta 1975 se je v pedagoški kemiji izpopolnjeval na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Matematiko je poučeval na nižjih srednjih šolah v Tržaški pokrajini: v Nabrežini, na Občinah in v Dolini, do upokojitve. 20 let, od 1975 naprej, je bil odbornik Občine Dolina. Ukvarjal se je tudi s tekom na srednje proge, leta 1963 je bil v tem športu mladinski prvak dežele Furlanija - Julijska krajina - na 1.200 m je dosegel čas 3:20,8.[10]

Jamarstvo[uredi | uredi kodo]

Prva jama, ki jo je obiskal pri desetih letih, je bila Jama netopirjev ob železnici Trst - Kozina. Leta 1963 se je pri izbiri med atletiko in jamarstvom odločil za slednje. Slovensko planinsko društvo Trst, ustanovljeno leta 1904, se je občasno ukvarjalo tudi z jamarstvom, leta 1979 pa sta Sancin in Claudio Bratos ustanovila Jamarski odsek, JOSPD Trst. Osnovno področje Sancinovega jamarskega delovanja je bil kraški svet, od Jadranskega morja do Julijskih Alp.[11][12]

Sancinov naòrt jame B49 na Kaninu

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Leta 2018 je prejel Zlati znak Jamarske zveze Slovenije, najvišje jamarsko priznanje.[13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Na Tržaškem umrl starosta slovenskega jamarstva: Stojan Sancin je na Primorskem preveril kar 700 jam — 2021.
  2. Gedei, Peter (Februar 2008). »Največ kilometrov v že znanih jamah«. Jamar. Zv. 1, št. 1. Ljubljana: Jamarska zveza Slovenije. str. 44–45. Pridobljeno 22. januarja 2019.
  3. Sancin, Stojan (december 2009). »VG-jame v Sloveniji ali 700 izgubljenih jam«. Jamar. Zv. 2, št. 2. Ljubljana: Jamarska zveza Slovenije. str. 37–39. Pridobljeno 22. januarja 2019.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  4. Sancin, Stojan (Junij 2010). »Jama večnega vetra in Jama z vhodom, ki pleše«. Jamar. Zv. 3, št. 1. Ljubljana: Jamarska zveza Slovenije. str. 14. Pridobljeno 22. januarja 2019.
  5. Sancin, Stojan (december 2010). »Jame, ki so jih videli samo prvopristopniki (2. del)«. Jamar. Zv. 3, št. 2. Ljubljana: Jamarska zveza Slovenije. str. 40–41. Pridobljeno 22. januarja 2019.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. Remškar, Bogomir (Junij 2011). »Jama Sežanske Reke«. Jamar. Zv. 4, št. 1. Ljubljana: Jamarska zveza Slovenije. str. 17–19. Pridobljeno 22. januarja 2019.
  7. Remškar, Bogomir (december 2011). »Jamona - Dol ledenica«. Jamar. Zv. 4, št. 2. Ljubljana: Jamarska zveza Slovenije. str. 21–22. Pridobljeno 22. januarja 2019.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  8. Sancin, Stojan (december 2011). »Neznani jamar Cvetnič«. Jamar. Zv. 4, št. 2. Ljubljana: Jamarska zveza Slovenije. str. 35. Pridobljeno 22. januarja 2019.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  9. Remškar, Bogomir (Marec 2014). »Brezno pod Žičnico«. Jamar. Zv. 6, št. 1. Ljubljana: Jamarska zveza Slovenije. str. 6. Pridobljeno 22. januarja 2019.
  10. Križman, Bruno (1963). »Atletika«. Športno združenje Bor. Pridobljeno 22. januarja 2019.
  11. Bratoš, Klavdij; Sancin, Stojan (1984). »Ocizeljska pečina« (PDF). Naše Jame / Bulletin of the Speleological Association of Slovenija. Ljubljana. 26: 89–93. ISSN 0547-311X. Pridobljeno 24. januarja 2019.
  12. Sancin, Stojan (1999). »Izviri pod Socerbsko planoto«. V Masiello, Diego; Ota, Damijana (ur.). Vaški gozd : zgodovinsko-naravoslovni vpogledi na gozdove nad Dolino. Trst: Športno in kulturno združenje Gozdnih služb Furlanije-Julijske krajine. str. 64–70.
  13. Luzar, Martin (19. marec 2018). »Jamarski kilometri in desetletje«. Dolenjski list. Pridobljeno 24. januarja 2019.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]