Stepski lunj
| Stepski lunj | |
|---|---|
 | |
| Samec | |
 | |
| Samica | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Aves (ptiči) |
| Red: | Accipitriformes (ujede) |
| Družina: | Accipitridae (kragulji) |
| Rod: | Circus |
| Vrsta: | C. macrourus |
| Dvočlensko ime | |
| Circus macrourus (S. G. Gmelin, 1770) | |
 | |
| Območje razširjenosti C. macrourus Gnezdenje Prelet Ne-gnezdenje | |
Stepski lunj (znanstveno ime Circus macrourus) je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae). Znanstveno ime izhaja iz stare grščine. Circus izvira iz besede kirkos (krog), ki se nanaša na ujedo, poimenovano po njenem krožnem letu ('verjetno gre za pepelastega lunja), in macrourus pomeni »dolgorep«, iz makros (dolg) in -ouros (-rep).[2]
Opis
[uredi | uredi kodo]Stepni lunj je od 43 do 48 cm dolga ptica z razponom kril 95 do 120 cm. Samec tehta 315 g, malo večja samica pa 445 g.[3] Je svetlo sive barve po zgornji in rdeče pegaste po spodnji strani telesa. Je nekoliko večji od močvirskega in malo manjši od pepelastega lunja. Ima vitke, prišiljene peruti.
Glavna hrana stepnega lunja so majhni glodavci in žuželke, redkeje pa lovi ptice in manjše plazilce.
Gnezdi enkrat letno, maja in junija, samica pa znese od 4 do 6 jajc v gnezdo na tleh.[3]
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Gnezdi se v južnih delih vzhodne Evrope in Srednje Azije ter v Iranu. Prezimuje večinoma v Indiji in jugovzhodni Aziji. V Veliki Britaniji in zahodni Evropi je redek. Leta 2017 je par stepskih lunjev gnezdil na polju ječmena na Nizozemskem; vzgojila sta štiri mladiče, kar je prvi zabeleženi primer razmnoževanja te vrste v državi.[4] Leta 2019 je par prvič gnezdil v Španiji.[5]
Ta srednje velika ptica ujeda gnezdi na odprtih ravnicah in močvirjih. Pozimi je ptica odprtih območij.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ BirdLife International (2018). »Circus macrourus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2018: e.T22695396A132304131. Pridobljeno 6. novembra 2021.
- ↑ Jobling, James A. (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 109, 236. ISBN 978-1-4081-2501-4.
- 1 2 Orta, J; Christie, D A; Kirwan, G M. »Pallid Harrier«. Birds of the World. Pridobljeno 2. novembra 2022.
- ↑ »The Pallid Harrier, a new breeding species for the Netherlands«. Nature Today. Grauwe Kiekendief - Kenniscentrum Akkervogels. Pridobljeno 2. novembra 2022.
- ↑ »Pallid Harrier breeds in Spain for first time«. BirdGuides. 29. julij 2019. Pridobljeno 2. novembra 2022.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
