Sremska fronta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Sremska fronta je bila leta 1944 in 1945 eno izmed bojišč druge svetovne vojne.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Oktobra 1944 sta se nemška in kvislinška vojsla umikali iz južne Srbije in Beograda ter sta ju Narodnoosvobodilna vojska in Rdeča armada preganjali dalje proti zahodu in kmalu osvobodili tudi vzhodni Srem. Sovražnik se je končno ustavil na črti od madžarske meje pri Barču po Dravi, prek Vukovarja in Šida na Savo in Drino do njenega zgornjega toka. Od tam je fronta tekla čez Hercegovino na planine Vranico, Radušo, Mosor in Staretino ter čez Karlobag na Jadransko morje. Fronta severno od Save, t.i. sremska fronta, je bila urtjena črta s strelskimi jarki, bunkerji in drugimi fortifikacijskimi sistemi ter z velikimi silami na obeh straneh, južneje pa so bile utrjene le posamezne ključne točke. Od 1. januarja so bile na fronti tri jugoslovanske armade, in to 3. armada na severu, 1. armada v sredini in 2. armada na jugu, deloma že v Bosni. Rdeča armada in bolgarska vojska sta se že decembra 1944 premestili na Madžarsko. Najhujši boji na sremski fronti so bili januarja pri Opatovcu in marca pri Donjem Miholjcu in Valpovem na Dravi ter aprila na srednjem odseku, ko je jugoslovanska armada prebila fronto in krenila v poslednji pohod za osvoboditev zahodnega dela Jugoslavije. Sremsko fronto sta 16. februarja in nekaj dni zatem ločeno obiskala maršala Josip Broz - Tito in Harold Alexander.[1]

Spominski park[uredi | uredi kodo]

Vhod v spominski park Sremski front

Koncem 80-tih let 20. stoletja je bil v Adaševcih pri Šidu odprt spominski park Sremski front, ki predstavlja monumentalno spominsko-muzejsko celoto. Na posebnih zidovih so postavljene bronaste pločice z imeni vseh padlih, tako jugoslovanskih, kakor tudi sovjetskih, italijanskih in bolgarskih vojakov. Imena padlih so razvrščena po enotah katerim so pripadali. Zaključek spomeniškega parka pa predstavlja stiliziran bunker v kateren je bogata muzejska zbirka.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Enciklopedija druge svetovne vojne 1939 -1945. Založba Borec, Ljubljana 1982.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]