Spodnji Duplek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Spodnji Duplek
Spodnji Duplek is located in Slovenija
Spodnji Duplek
Spodnji Duplek
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°30′18.99″N 15°44′48.27″E / 46.5052750°N 15.7467417°E / 46.5052750; 15.7467417Koordinati: 46°30′18.99″N 15°44′48.27″E / 46.5052750°N 15.7467417°E / 46.5052750; 15.7467417
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Podravska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska (pokrajina)
Občina Duplek
Površina
 • Skupno 3,62 km2
Nadmorska višina 238,4 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 1.594
 • Gostota 440 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 2241 Spodnji Duplek
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Spodnji Duplek je naselje v Občini Duplek.

Spodnji Duplek je razpotegnjeno obmestno naselje z gručastim jedrom jugovzhodno od Maribora. Leži na terasi, na levem bregu Drave, ob lokalni cesti Maribor - Ptuj.

Geografske značilnosti[uredi | uredi kodo]

Tektonska zgradba[uredi | uredi kodo]

Spodnji Duplek sodi v mezoregijo Dravsko polje oz. mikroregijo holocenske ravnine ob Dravi. Leži v Panonskem bazenu, natančneje v pliokvartarni depresiji Dravskega polja, čeprav se v globinah še kažejo vplivi Vzhodnih Alp. V tektonskem smislu območje visi proti jugovzhodu, kar se med drugim izraža v zmerni asimetriji prečnih profilov potokov in tudi v asimetriji rečnega omrežja. Pomemben delež k rečni asimetriji Drave je prispevalo dejstvo, da potoki z desnega brega Drave te ne dosežejo, saj prej poniknejo v dravskopoljskem produ.

Relief[uredi | uredi kodo]

Reliefni tip v Spodnjem Dupleku je ravnina oz. sistem dravskih teras ob holocenski ravnini Drave na robu Dravskega polja. Zato je to območje poplavno nevarno.

Podnebne značilnosti[uredi | uredi kodo]

Dravsko polje sodi v območje s tipičnimi subpanonskimi potezami, kar se najbolj kaže v letnem temperaturnem in padavinskem režimu. Zanj je značilna relativno visoka letna temperaturna amplituda (topla poletja in mrzle zime). Zlasti na vlažnejših tleh in v bližini vodnih površin se v jesenskem in zimskem času pogosteje pojavlja megla. Srednja letna temperatura zraka je 9,6 °C. Najtoplejši mesec je julij, najhladnejši pa januar. Letni režim padavin pozna dva vrha: primarnega v juniju, ki je posledica konvekcijskih padavin v labilni atmosferi, in sekundarnega v novembru, ki je posledica pogostejših prehodov front. Količina padavin pada od zahoda proti vzhodu.

Za to območje sta značilna kontinentalni padavinski režim. Letno prejema med 950 in 990 mm padavin.

Prometna povezanost[uredi | uredi kodo]

Naselje leži ob cesti Maribor-Ptuj, od koder se odcepita cesti proti Spodnji in Zgornji Koreni. Že v rimskem času so dobre ceste povezovale zaledje z večjimi mestnimi središči. V času vladavine Marije Terezije so popotniki iz Maribora, ki so potovali v Ptuj vedno prečkali Spodnji Duplek, kjer je bila pot vedno dobra in uporabna za vse. Pomembna je bila tudi vodna pot po nekdaj plovni reki, tako so bile dane vse možnosti za čolnarjenje in splavarjenje. Nekoč so splavarji spravljali les daleč na Hrvaško, vendar se je po izgraditvi več hidroelektrarn ta dejavnost prenehala. Leta 1997 se je začela dolgo pričakovana rekonstrukcija regionalne ceste od Zgornjega do Spodnjega Dupleka. Sedaj je cesta obnovljena od začetka občine(Vurberk) do konca (Zg. Duplek). Posledica je povečan promet, saj je cesta postala dobra povezava med relacijo Maribor-Ptuj.

Število prebivalcev[uredi | uredi kodo]

V 80. letih 18. stoletja je imel Spodnji Duplek le okoli 50 ljudi. Prvo štetje po občevalnem jeziku je bilo leta 1880 in potem vsakih deset let do propada dvojne monarhije. Največji porast glede na popis leta 1869 je bil prav v Spodnjem Dupleku(kar 198,7 prebivalcev). Nato se številko prebivalstva do prve svetovne vojne skorajda ni spremenilo. Od konca prve svetovne vojne je v Spodnjem Dupleku živelo 560 ljudi. Število prebivalstva po II. Svetovni vojni je naraslo na 706. Večja rast je zaradi procesa suburbanizacije mogoče zaznati od sedemdesetih let, ko je območje Sp. Dupleka beležilo pozitiven migracijski saldo.

Leta 2002 je po popisu prebivalstva Spodnji Duplek štel 1177 prebivalcev. Vsako leto pa je to število večje, saj zaradi prometne dostopnosti in ugodnih bivanjskih razmer ter prijetnega okolja ljudje bežijo iz mesta na deželo.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3. 
  • V ogledalu časa, zbornik občine Duplek. Občina, 2006

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]