Pojdi na vsebino

Sončev mrk 30. maja 1965

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sončev mrk
30. 05 1965
Zemljevid
Vrsta mrka
NaravaPopolni
Gama-0,4225
Magnituda1,0544
Največji mrk
Trajanje315 sec (5 m 15 s)
Koordinate2,5S 133,8W
Največ. širina razpona198 km (123 mi)
Časi (UTC)
Največji mrk21:17:31
Sklici
Saros127 (55 od 82)
Katalog # (SE5000)9432

V nedeljo, 30. maja 1965 se je zgodil popolni Sončev mrk. Sončev mrk nastane, ko Luna prečka črto med Zemljo in Soncem delno ali popolno za opazovalca na Zemlji. Popolni mrk se zgodi, ko je Lunin navidezni premer večji kot Sončev, kar ovira Sončevo svetlobo na Zemljo in spremeni dan v temo. Popolnost se zgodi le na ozkem predelu Zemljine površine, delnost pa se razširja na več tisoč kilometrih. Popolnost je bila 31. maja (ponedeljek) vidna iz severozahodne regije Northland na Novi Zelandiji, iz Manuae na Cookovih otokih, Manuae in Motu Onea v Francoski Polineziji in v Peruju 30. maja (nedelja).

Povezani mrki

[uredi | uredi kodo]

Sončevi mrki 1964–1967

[uredi | uredi kodo]

Opomba: Delna sončeva mrka 14. januarja 1964 in 9. julija 1964 pripadata prejšnjemu lunarnemu letu.

127. saros

[uredi | uredi kodo]

Mrk je del 127. saroškega cikla, ki se ponovi na vsakih18 let, 11 dni in vsebuje 82 mrkov. Serija se je začela z delnim sončevim mrkom 10. oktobra 991 n. š. Vsebuje popolne mrke od 14. maja 1352, do 15. avgusta 2091. V tej seriji ni nobenih kolobarjastih mrkov. Serija se konča z 82. članom, ki je delni mrk 21. marca 2452. Najdaljša popolnost je trajala 5 minut in 40 sekund na 30. avgust 1532. Vsi mrki v tej seriji se zgodijo v luninem dvižnem vozlu.[1]

Metonovi nizi

[uredi | uredi kodo]

Metonov niz ponovi mrke na vsakih 19 let (6939,69 dni). Traja približno 5 ciklov. Mrki se zgodijo v skoraj enakem koledarskem datumu. Oktonski podnizi se ponovijo na 1/5 časa trajanja Metonovega cikla, oziroma na vsakih 3,8 let (1387,94 dni).

Vsi mrki v tej tabeli so se zgodili v Luninem dvižnem vozlu.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Solar Saros series 127«. NASA Goddard Space Flight Center. NASA. Pridobljeno 2. novembra 2017.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]