Slavko Brinovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Slavko Brinovec
Slavko Brinovec
Rojstvo25. april 1936
Kranj  *
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Poklicgeograf

Slavko Brinovec, slovenski športnik, profesor, pedagog, športni delavec in svetnik, * 25. april 1936, Kranj.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Izhaja iz trgovske družine v kateri sta bila oče Slavko in mati Sonja Kanduč oba trgovca, mati pa po 1945 letu gospodinja. V družini so se rodili štirje otroci, Slavko je bil rojen prvi.

Osnovno šolo je obiskoval v Kranju, prav tako gimnazijo, na katero je hodil od leta 1948 do 1955 in tudi maturiral. Po končani srednji šoli se je vpisal na Prirodoslovno matematično fakulteto. Študij je zaključil na novi Filozofski fakulteti leta 1961.

V zakonu z Ido Bavec sta se rodila dva sinova: Matjaž (1961) je programer, Marko (1967) pa certificiran svetovalec storitev.

Dejavnosti[uredi | uredi kodo]

Kot mladenič se je vključil v športno življenje mesta. Najprej je začel s treniranjem plavanja in vaterpola. Sodeloval je v ekipi, ki je osvajala slovenska prvenstva in sodelovala na zveznih tekmovanjih. Po vrnitvi s služenja vojske je večjo pozornost posvetil košarki. Treniral je tudi žensko ekipo, ki je pozneje igrala v zvezni ligi. Postal je športni funkcionar. Od leta 1980 je vodil Samoupravno telesnokulturno skupnost. Na čelu te organizacije je bil dve mandatni obdobji do leta 1988. V drugem mandatu je bil celo predsednik skupnosti. V tem času je Kranj dobil vrsto družbenih objektov, mnogi pa so bili tudi načrtovani. Po ukinitvi samoupravnih skupnosti je postal leta 1988 predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij. V tem času je bilo izpeljanih precej akcij, ki so kranjski šport postavljale na najvišja mesta. Kranj je glede na velikost postal najbolj športno mesto v Sloveniji. Po reorganizaciji športa leta 1992 je postal predsednik Športne zveze Kranj.

Vodil je gradbeni odbor za pokriti zimski olimpijski bazen. Pri pripravi evropskega prvenstva v vaterpolu je bil član gradbenega odbora za letno kopališče. Za to delo je dobil državno nagrado na področju športa - Bloudkovo nagrado. Še vedno dela v Akademskem vaterpolskem klubu Triglav. Pomagal je pri Evropskem prvenstvu v vaterpolu, pri Evropskem veteranskem prvenstvu in pri veteranskem prvenstvu v plavanju. Ob šestdesetletnici kluba je pripravil obsežno, čez 300 strani obsegajočo barvno športno kroniko, kar je eno najobsežnejših tovrstnih del v Sloveniji. V drugem zborniku Razvoj vaterpola v Sloveniji po osamosvojitvi so popisana vsa dogajanja v njej v zadnjih 28 letih. Opisan je razvoj klubov (bilo jih je 44), imenovani so vsi igralci ne glede na starostno kategorijo. Opisana so vsa evropska prvenstva, ki so bila organizirana v Sloveniji.

Razen v času služenja vojske (1961) v Banja Luki, je vedno živel v Kranju. Po končani diplomi je dobil prvo zaposlitev leta 1962 na Osnovni šoli Goriče, kje je nabiral prve pedagoške izkušnje in obupaval nad opremljenostjo šole. Naslednje leto se je zaposlil na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju, kje je delal deset let (1962-1971). Njegova šola je bila v Novinškovi zgradbi v starem delu mesta, medtem pa so gradili novo šolo po načrtih Kristla, v kateri so se odprle možnosti za boljši, sodobnejši pouk. V novi šoli je dobil učilnico s kabinetom in začel ustvarjati pogoje za sodobnejši pouk najprej z dobro opremljeno učilnico. V njej je zbral vse, kar je bilo tisti trenutek dosegljivo za pouk geografije v Jugoslaviji in njeni okolici. Postavil je geografsko učilnico, ki je bila vzor urejenosti.

Leta 1971 se je zaposlil kot profesor geografije na kranjski gimnaziji in to ostal do leta 1980, takrat je postal pomočnik ravnatelja gimnazije. Mesto pa je prevzel pod pogojem, da bo lahko nekaj ur poučeval in tako opravljal delo, za katerega je usposobljen. Tudi na gimnaziji se je najprej lotil opremljanja geografske učilnice. Izkušnje, ki si jih je pridobil v osnovni šoli in nove tehnologije so mu omogočile, da je postala učilnica idealna za uporabo takrat dosegljive učne tehnologije (diaprojektor, filmski projektor, grafoskop). Pozneje, ko je postal pomočnik ravnatelja (1980) in z dograditvijo novega trakta, je dobil novo učilnico, v katero je poleg sodobne zatemnitve pripeljal tudi televizijo in računalnik. Ta učilnica in izkušnje pri poučevanju so ga pripeljale do magistrskega študija s temo Audiovizualna sredstva pri pouku geografije s posebnim ozirom na grafoskop. Kot rezultat študija je tudi priročnik Prosojnice pri pouku, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1987. Leta 1999 se je upokojil. Za svoje delo je prejel najvišjo nagrado na področju šolstva.

Zaradi zagnanosti pri izobraževalnem delu so nanj postali pozorni v stroki. Pedagoška akademije ga je povabila, da prevzame poučevanje Metodike pouka geografije in organizira vaje in nastope po šolah. Predavanja iz tega predmeta in tudi prakso na šolah prevzame leta 1973. V način dela je vnesel novosti, ki jih je uvajal že na gimnaziji. Delo je opravljal do leta 1976, ko so na Pedagoški akademiji ukinili predmetna področja in se usmerili le v razredni pouk. Hkrati z ukinitvijo predmetnega pouka na Akademiji se pokaže potreba po kadrih na Filozofski fakulteti. Istega leta prevzame na oddelku za geografijo Filozofske fakultete Metodiko pouka geografije in vaje iz tega predmeta, kakor tudi prakse na šolah. Prva naloga je bila ustvariti pogoje za opravljanje dela. V mali predavalnici je dobil prostor, pripravil program geografske učilnice, ki jo je že imel na svoji šoli. Izkazalo se je, da so bile želje prevelike. Na oddelku, kjer ni bilo v nobeni predavalnici ne stenskih kart, ne atlasov, da ne govorimo o drugih učnih pripomočkih, so se ustrašili. Profesorji so nastopili proti pedagogizaciji geografije. V predavalnico mu je uspelo spraviti le nekaj učnih pripomočkov.

Začela so se predavanja, ki so zahtevala aktivno vlogo študentov. Tudi ti so se uprli, ker so imeli interes čim prej končati študij, ne pa se poglabljati v vsebine, ki jih ne bodo nikdar potrebovali. Po desetih letih so na oddelku pričakovali, da se bo tam zaposlil, pa so ga dejavnosti na kranjski gimnaziji prepričale, da je ostal tam in nadaljeval ne samo poučevanje, temveč tudi raziskovalno delo. Za svoje delo je kot prvi prejel Ilešičevo priznanje, ki ga stanovska organizacija daje za izobraževanje in uveljavitev geografije na Slovenskem.

Slavko Brinovec se je vključil tudi v izobraževanje učiteljev, ki ga je organiziral Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Zanje je pripravil programe štirih pedagoških delavnic, ki so zajele skoraj vse učitelje geografije. V slovenskih šolah je zavladal ustvarjalni nemir. Učitelji so začeli razmišljati, kako bi pouk popestrili, napravili nazornejši, kako bi povečali aktivnost učencev in z opazovanjem ter drugimi metodami terenskega dela spremenili pouk geografije. V ta namen je pripravil za učitelje geografije pedagoške delavnice. Vsebine teh delavnic so: Terensko delo, Video pri pouku geografije, Prosojnice pri pouku geografije, Uredimo si geografsko učilnico in kabinet. Vse delavnice so imele veliko praktičnega dela. Učitelji so spoznali metode in tudi primere drugačnega pouka geografije. Za vse te delavnice so izšli tudi priročniki, tako da so učitelji znanje pridobljeno na delavnicah tudi lahko preverjali na šolah. V teh delavnicah so sodelovali najmanj dvakrat vsi učitelji geografije v Sloveniji.

Sodeloval je tudi pri inovacijskih projektih Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Zadnji leta 1998 ima naslov: Organizacija in postavitev vzorčne učilnice za pouk geografije na šolah, ki imajo geografijo kot maturitetni predmet. Za Ministrstvo za šolstvo je pripravil projekt Uredimo si geografsko učilnico in kabinet (1997). Z njim je definiral temeljne pogoje za opremljanje geografske učilnice in možnosti postavitve normativov zanje, ki pa na žalost niso bili nikdar osvojeni. Zavod za šolstvo mu je za dolgoletno uspešno delo podelil diplomo.

Veliko se je ukvarjal z multimedijo pri pouku geografije in zanjo pripravil osem zgoščenk. To so bili prvi resno načrtovani programi uvajanja računalnika v pouk geografije. Zgoščenke so bile začetek drugačnega pouka, ki so iz projekcije prešle na video tablo in sedaj na tablični računalnik. Mnogokrat v svojih stremljenjih ni bil razumljen. Posledica je, da se je miselni preskok pri pouku geografije ustavil in ga nihče ne nadaljuje. Kako plodno je bilo delo Slavka Brinovca, pa kaže čez 450 bibliografski enot, ki jih je ustvaril. Poleg učbenikov (169) in priročnikov so to tudi zgoščenke, prosojnice, učila in različni članki.

Posebne zasluge ima pri urejanju Geografskega obzornika, časopisa za geografsko vzgojo in izobraževanje v letih med leti 1982 in 1991. Dejaven je bil tudi v okviru strokovnega združenja. V Geografskem društvu Slovenije je delal v mandatnem obdobju (1982/1984) in pozneje v Zvezi geografskih društev Slovenije (1984/1986) je bil njegov podpredsednik in vodja njegove šolske sekcije.

V tem času je aktivno sodeloval na vseh strokovnih posvetovanjih. Predsedoval je Gorenjskemu geografskemu društvu in odboru za pripravo 12. zborovanja slovenskih geografov v Kranju in na Bledu (1981). Leta 1980 je v Portorožu organiziral peti jugoslovanski simpozij o pouku geografije pod naslovom Modernizacija pouka geografije. Na 13. kongresu jugoslovanskih geografov je bil izvoljen za predsednika Jugoslovanske komisije za vzgojo in izobraževanje in v njenem imenu je pripravljal sedmi jugoslovanski seminar pod naslovom Aktualizacija pouka geografije v Kranjski Gori leta 1991, ki pa ni bil realiziran zaradi razpada Jugoslavije.

Avtor je vse svoje dosedanje izkušnje strnil v knjigi, ki je neke vrste življenjsko delo. Njegov priročnik Kako poučevati geografijo, pokriva pomembno vrzel v sami stroki. Knjiga se sicer ne izogiba različnim teoretičnim izhodiščem didaktike geografije, vendar je njena glavna vrednost v tem, da se loteva učiteljeve prakse. Priročnik je bil zanj tudi pisna znanstvena razprava kot pogoj za pridobitev doktorskega naslova. Z izjemo področja preverjanja in ocenjevanja znanja, ki se ga je avtor zaradi preobsežnosti tematike zavestno izognil, se v delu srečamo s tako rekoč z vsemi področji, ki "žulijo" učitelja – praktika. Tako je o delu zapisal dr. Jurij Senegačnik. Žal ni dela nikoli zagovarjal.

Publicistično dejavnost v vaterpolu nadaljuje. Vsako leto je spisal Vaterpolsko kroniko. Do sedaj je izšlo 29 letnikov. Objavlja jih na Google Driveu. Obseg vsake kronike je okoli sto strani. V njej so objavljeni vsi rezultati vaterpolskih tekem slovenskih klubov na prvenstvih doma in v tujini, imena vseh vaterpolistov, ki so igrali. Posebno poglavje je namenjeno reprezentančnim tekmam, eno pa tudi popularizaciji vaterpola.

Zaradi hitrega propadanja slovenskega vaterpola se je lotil še dveh tem. Zbirka Analize in poročila obsega 26 zvezkov. Zvezki v različnih obsegih (od 9 do 133 strani) so analiza delovanja zveze, registracije igralcev, analiza dela odborov, svetov in komisij, tekmovalne dileme. Druga zbira zvezkov se imenuje Dejstva in predlogi. Do sedaj je izšlo 16 zvezkov. Po obsegu je manjša, posamezni zvezki imajo obseg od 20 do 40 strani. Predlogi predstavljajo poskus računalniškega spremljanja tekem, sprašuje se, kakšen vaterpolo želimo, navedeni so pogoji za igranje vaterpola v posameznih občinah, predlogi poslovnikov. Zanimivo ob tem je, da teh publikacij ne sprejema niti zveza niti klubi.

Tri mandatna obdobja je bil tudi svetnik Mestne občine Kranj. Kot svetnik Mestne občine se je zavzemal predvsem za tista področja, ki jih je najbolj obvladal. Njegovo mnenje o razvoju kranjskega športa je bilo vedno dobro sprejeto. Pri izobraževanju so ga cenili ne toliko po zaslugah za stroko kot po velikem delu, ki ga je vložil v prenovo več kot sto let stare gimnazijske zgradbe, ki je zablestela ob stoletnici prve mature. Močno pa se pozna njegova vloga v razvoju turizma. Tu je oblikoval dve zgoščenki Kranja, eno celo v angleškem jeziku. Sodeloval je pri izobraževanju turističnih vodnikov in tako prispeval k večji prepoznavnosti Kranja.

Po tem, ko ga niso več vključevali v organe kluba, se je umaknil. Razlog za to, da so se mu odrekli, je bil v vztrajanju, da sklepe, ki jih sprejemajo, tudi uresničijo. Dogajalo se je, da so na seji pri pregledu zapisnika ugotovili, da posamezni sklepi niso bili realizirani. V zapisnik pa niso napisali, da je ta sklep potrebno uresničiti.

Podobno se je dogajalo na strokovnem svetu zveze. Tu so trenerji vedno zagovarjali svoje interese, ne pa vaterpola, ki naj bi bil skupni interes vseh.

Začel je pisati o teh stvareh in postal opazovalec ter opozarjal na pomanjkljivosti. Že prej je napisal dva obsežna zbornika Veličastnih šestdeset let kranjskega vaterpola (286 strani) in Razvoj vaterpola v samostojni Sloveniji (536 strani). Ker so arhivi tako v klubu kot na zvezi neurejeni, se je lotil zbiranja materialov s pomočjo slovenskih časopisov. Začela je nastajati Vaterpolska kronika, ki jo je pisal sproti in zaključil na koncu vsake sezone. Do sedaj je izšlo 29 zvezkov v obsegu približno 100 stani za vsako številko. Po mailu je bila posredovana vsem slovenskim klubom. Ni znano, ali je bila posredovana funkcionarjem in trenerjem, ker v 29 letih ni bilo nanjo nobene reakcije, ne pozitivne ne negativne.

Da bi opozoril na pomanjkljivosti v delovanju slovenskega vaterpola, je začel objavljati zbirko Analize in poročila. V njej je opozarjal na dileme v tekmovalnem sistemu, o pomanjkljivostih zapisnikov tekem, o delu posameznih organov VZS, do tega, kako naj bo organizirana Vaterpolska zveza. Način obveščanja je bil enak kot pri Vaterpolski kroniki. Reakcije pa podobne – ni jih bilo. Očitno je z opozarjanem na napake postal nezaželen. Povsod so se mu izogibali.

Da bi izboljšal delo zveze in njenih organov, je nastala še druga zbirka Predlogi in dejstva. V njej je opozarjal na uporabo računalnikov, organiziral poskusno spremljanje tekem, opisal je pogoje, ki jih imajo slovenski kraji za razvoj vaterpola, napisal je predlog poslovnikov organov zveze, opozarjal je na pomanjkljive propozicije, na neizvajanje registracij. Odziva ni bilo, tudi ko se je obračal na posamezne funkcionarje. Niti od tistih, ki so plačani za svoje delo, niti od tistih, ki vodijo civilno družbo, katerih član je tudi Vaterpolska zveza Slovenije.

Tako se je v zadnjih 29 letih nabralo kar veliko napisanega o zvezi. Morda je to celo edino pisanje, ki dokumentira delovanje slovenskega vaterpola. Nastala sta dva obsežna zbornika, napisanih je bilo 29 Vaterpolskih kronik, izšlo je 26 zvezkov zbirke Analize in poročila ter 16 zvezkov zbirke Predlogi in dejstva. Tako obsežnih informacij o svojem delovanju nima na razpolago nobena športna zveza. Ob tem je zanimivo, da jih zavračajo sami vaterpolisti, ker očitno moti njihov spokoj.

Če to še ni arhiv VZS, je pa gotovo najbolj popolna zbirka informacij o delovanju slovenskega vaterpola. Ob tem pa nastaja arhiv vseh zapisnikov vaterpolskih tekem državnih in pokalnih tekmovanj. Temu še veliko manjka, ker ni zapisnikov, ki jih morda imajo posamezniki ali pa so uničeni. Iz dostopnih pa lahko ugotovimo, kdo je v preteklosti igral vaterpolo, kdo so bili trenerji in kakšna je bila moč posameznih klubov. Če bo arhiv kdaj popolnoma realiziran, bo nudil vpogled v razvoj slovenskega vaterpola.

Prenos poudarka z deklarativnega znanja na proceduralno oz. uvajanje procesnega pristopa ter hiter razvoj izobraževalne tehnologije pri pouku geografije terjata od učiteljev stalno sledenje vsem novostim in spremembam. Slavko Brinovec je ime, ki ga dobro pozna vsak slovenski (šolski) geograf, saj ga lahko upravičeno označimo kot pionirja sodobne slovenske geografske izobraževalne tehnologije. V desetletjih plodnega udejstvovanja se je prekalil ne le kot učitelj, ampak tudi kot vsestranski strokovnjak na področju šolske geografije, predvsem pa je zaslužen kot avtor in inovator na področju različnih učil. Pri tem ni bil le ploden avtor učbenikov, ampak tudi glavni snovalec razvoja vseh področij izobraževalne tehnologije. Njegovo delo je bilo v marsičem vizionarsko, saj je s svojimi idejami hodil vštric z razvojem v najbolj razvitih zahodnih državah, na nekaterih področjih pa jih je celo prehiteval.[1]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Za svoje vsestransko delo je prejel številna priznanja in nagrade, ki so:

  • 1953: Zlati znak za otvoritev športnega stadiona v Kranju
  • 1970: Zlati znak KZS za zasluge pri razvoju košarkarskega športa v Sloveniji
  • 1971: Občinska nagrada za delo v prosveti
  • 1971: Priznanje Plivačkog saveza Jugoslavije – 50 let
  • 1971: Posebno priznanje Zveze telesnokulturnih organizacij za zasluge na telesnokulturnem področju
  • 1972: Za uspešno dolgoletno delo – Plavalne zveze Slovenije
  • 1974: Priznanje Vaterpolisti vaterpolistom
  • 1976: Priznanje za večletno pedagoško delo – Gimnazija Kranj
  • 1982: Pohvala Geografskega društva Slovenije
  • 1986: Zlati znak Zveze telesnokulturnih organizacij Kranj
  • 1986: Zlati znak PK Triglav – 40 let
  • 1986: Zlati znak AK TRIGLAV – 40 let
  • 1986: Zlati znak VK Triglava – 40 let VK Triglav
  • 1987: Športno prvenstvo JLA – Komanda Ljubljansko armadno območje
  • 1988: Plaketa Borisa Ručigaja - občinsko priznanje za delo v športu
  • 1988: Diploma Zavoda SRS za šolstvo za dolgoletno in uspešno delo
  • 1989: Zlata značka Zveze za telesno kulturo Jugoslavije za izredne uspehe na športnem področju
  • 1990: Priznanje osvobodilne fronte slovenskega naroda
  • 1990: Za pomoč in podporo pri obnovi – Gimnazija
  • 1993: Naziv svetnik, ki ga podeljuje Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije
  • 1993: Veliko plaketo Gimnazije Kranj – napredovanje v naziv
  • 1993: Bloudkovo nagrado - najvišje državno priznanje na področju športa
  • 1994: Nagrado Republike Slovenije na področju šolstva - za avtorsko delo pri učbenikih in učnih pripomočkih za pouk geografije.
  • 1995: Velika plaketa ob otvoritvi pokritega olimpijskega bazena - Športna zveza Kranj
  • 1995: Nagrada Borisa Ručigaja - najvišje športno priznanje v kranjski občini
  • 1998: Ilešičevo priznanje, ki ga podeljuje Zveza geografskih društev Slovenije posameznikom za pomembne prispevke pri izobraževanju in uveljavitvi geografije na Slovenskem.
  • 1999: Priznanje Oddelka za geografijo ob 80. letnici ustanovitve, za dolgoletno predano in uspešno sodelovanje na pedagoškem področju
  • 1999: Nagrada Mestne občine Kranj - za dolgoletno uspešno delo na pedagoškem in športnem področju
  • 2001: Diploma mednarodnega olimpijskega komiteja - za razvoj športa in olimpizma
  • 2003: Zahvala Organizacijskega odbora za 26. evropsko prvenstvo v vaterpolu
  • 2011: 20 let samostojnosti – Civilna zaščita Slovenije

Športna bibliografija[uredi | uredi kodo]

2006

  • 403. Brinovec Slavko: Veličastnih šestdeset let kranjskega vaterpola, AVK Triglav Kranj 2006, 296 strani, 86 645 besed, 520 495 znakov

2010

  • 417. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 1992, Sezona 1, Kranj 2010, Tipkopis, 54 strani, 13 213 besed, 71 909 znakov
  • 418. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 1993, Sezona 2, Kranj 2010, Tipkopis, 37 strani, 8 108 besed, 44 382 znakov
  • 419. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 1994, Sezona 3, Kranj 2010, Tipkopis, 34 strani, 7 099 besed, 40 386 znakov
  • 420. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 1995, Sezona 4, Kranj 2010, Tipkopis, 38 strani, 8 268 besed, 46 509 znakov
  •  421. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 1996, Sezona 5, Kranj 2010, Tipkopis, 46 strani, 11 553 besed, 62 627 znakov

2011

  • 422. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 1997, Sezona 6, Kranj 2011, Tipkopis, 69 strani, 17 635 besed, 94 900 znakov
  • 423. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 1998, Sezona 7, Kranj 2011, Tipkopis, 67 strani, 15 110 besed, 91 789 znakov
  • 424. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 1999, Sezona 8, Kranj 2011, Tipkopis, 63 strani, 14 752 besed, 78 503 znakov
  • 425. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2000, Sezona 9, Kranj 2011, Tipkopis, 58 strani, 14 519 besed, 81 275 znakov
  • 426. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2001, Sezona 10, Kranj 2011, Tipkopis, 48 strani, 11 901 besed, 66 540 znakov

2012

  • 427. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2002, Sezona 11, Kranj 2012, Tipkopis, 63 strani, 15 528 besed, 89 419 znakov
  • 428. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2003, Sezona 12, Kranj 2012, Tipkopis, 67 strani, 17 153 besed, 100 691 znakov
  • 429. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2004, Sezona 13, Kranj 2012, Tipkopis, 64 strani, 17 050 besed, 97 471 znakov
  • 430. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2005, Sezona 14, Kranj 2012, Tipkopis, 74 strani, 18 111 besed, 101 352 znakov
  • 431. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2006, Sezona 15, Kranj 2012, Tipkopis, 73 strani, 17 884 besed, 100 014 znakov
  • 432. Brinovec Slavko: 1. Kaj je napisano o slovenskem vaterpolu? Analize, Kranj 2012, Tipkopis, 26 strani, 4 266 besed, 27 790 znakov
  • 433. Brinovec Slavko: 2. Dileme ob predlogu tekmovalnega sistema v slovenskem vaterpolu, Analize, Kranj 2012, Tipkopis, 29 strani, 6 080 besed, 18 840 znakov

2013

  • 434. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2007, Sezona 16, Kranj 2013, Tipkopis, 84 strani, 23 380 besed, 129 947 znakov
  • 435. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2008, Sezona 17, Kranj 2013, Tipkopis, 87 strani, 25 316 besed, 142 771 znakov
  • 436. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2009, Sezona 18, Kranj 2013, Tipkopis, 72 strani, 21 496 besed, 118 245 znakov
  • 437. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2010, Sezona 19, Kranj 2013, Tipkopis, 83 strani, 24 619 besed, 132 663 znakov
  • 438. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2011, Sezona 20, Kranj 2013, Tipkopis, 82 strani, 22 910 besed, 126 221 znakov
  • 439. Brinovec Slavko: 4. Pregled zapisnikov tekem 2014, Analize, Kranj 2013, Tipkopis, 12 strani, 3 050 besed, 19 595 znakov
  • 440. Brinovec Slavko: 9. Delo strokovnega sveta VZS, Analize, Kranj 2013, Tipkopis, 26 strani, 7 394 besed, 49 298 znakov 
  • 441. Brinovec Slavko: 3. Analiza zapisnikov vaterpolskih tekem, Analize, Kranj 2013, Tipkopis, 9 strani, 1 419 besed, 8 716 znakov
  • 442. Slavko Brinovec: 1. Poskus računalniškega spremljanja vaterpolske tekme, Predlogi, Kranj 2013, Tipkopis, 20 strani, 4 933 besed, 30 740 znakov
  • 443. Brinovec Slavko: 2. Kakšen vaterpolo želimo?, Predlogi, Kranj 2013, Tipkopis, 21 strani, 4 889 besed, 31 619 znakov

2014

  • 444. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2012, Sezona 21, Kranj 2014, Tipkopis, 96 strani, 26 925 besed, 22 910 besed, 152 248 znakov
  • 445. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2013, Sezona 22, Kranj 2014, Tipkopis, 93 strani, 27 650 besed, 156 948 znakov
  • 446. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2014, Sezona 23, Kranj 2014, Tipkopis, 92 strani, 28 912 besed, 160 554 znakov
  • 447. Brinovec Slavko: 3. Kako naj bo organizirana Vaterpolska zveza Slovenije, Predlogi, Kranj 2014, Tipkopis, 13 strani, 3 050 besed, 20 215 znakov
  • 448. Brinovec Slavko: 5. Predlog statuta VZS, Predlogi, Kranj 2014, Tipkopis, 15 strani, 3 971 besed, 27 006 znakov
  • 449. Brinovec Slavko: Razvoj vaterpola v samostojni Sloveniji, Fakulteta za šport, Ljubljana 2014, 536 strani 150 462 besed, 913641 znakov

2015

  • 450. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2015, Sezona 24, Kranj 2015, Tipkopis, 107 strani, 33 703 besed, 187 407 znakov
  • 451. Brinovec Slavko: 5. Registracije igralcev vaterpola v sezoni 2015, Analize, Kranj 2015, Tipkopis, 60 strani, 14 353 besed, 81 448 znakov
  • 452. Brinovec Slavko: 6. Vaterpolska tekmovanja v sezoni 2015, Analize, Kranj 2015, Tipkopis, 42 strani, 3 962 besed, 32 303 znakov
  • 453. Brinovec Slavko: 7. Tekmovalni svet, Analize, Kranj 2015, Tipkopis, 14 strani, 2 700 besed, 17 794 znakov
  • 454. Brinovec Slavko: 8. Dileme ob predlogu tekmovalnega sistema v slovenskem vaterpolu, Analize, Kranj 2015, Tipkopis, 29 strani, 6 080 besed, 18 840 znakov
  • 455. Brinovec Slavko: 10. Analize delovanja slovenskega vaterpola, Analize, Kranj 2015, Tipkopis, 133 strani, 38 821 besed, 2 412 622 znakov
  • 456. Brinovec Slavko: 11. Organiziranost in delovanje Vaterpolske zveze Slovenije, Analize, Kranj 2015, Tipkopis, 51 strani, 14 732 besed, 97 598 znakov
  • 457. Brinovec Slavko: 16. Registracije igralcev vaterpola v sezoni 2015, Analize, Kranj 2015, Tipkopis, 42 strani, 6 043 besed, 32 303 znakov
  • 458. Brinovec Slavko: 4. Pogoji za igranje vaterpola v Sloveniji, Predlogi, Kranj 2015, Tipkopis, 14 strani, 3 109 besed, 19 433 znakov

2016

  • 459. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo VZS, Leto 2016, Sezona 25, Kranj 2016, Tipkopis, 123 strani, 36 795 besed, 213 555 znakov
  • 460. Brinovec Slavko: 12. Registracije igralcev vaterpola 2015, Analize, Kranj 2016, Tipkopis, 41strani, 6 037 besed, 32 276 znakov
  • 461. Brinovec Slavko: 13. Analiza tekmovalnega sistema 2008 – 2016, Analize, Kranj 2016, Tipkopis, 56 strani, 7 951 besed, 97 509 znakov
  • 462. Brinovec Slavko: 14. Slovenski vaterpolisti 1992 – 2016, Analize, Kranj 2016, Tipkopis, 112 strani, 38 342 besed, 266 133 znakov
  • 463. Brinovec Slavko: 15. ITK tehnologija in slovenski vaterpolo, Analize, Kranj 2016, Tipkopis, 26 strani, 9 157 besed, 56 191 znakov
  • 464. Brinovec Slavko: 17. Vaterpolska tekmovanja v letih 2011/2015, Analize, Kranj 2016, Tipkopis, 38 strani, 14 516 besed, 88 048 znakov
  • 465. Brinovec Slavko: 6. Z ITK tehnologijo spremljajmo vaterpolska tekmovanja, Predlogi, Kranj 2016, Tipkopis, 20 strani, 5 633 besed, 36 252 znakov
  • 466. Brinovec Slavko: 7. Predlog poslovnikov organov Vaterpolske zvez Slovenije, Predlogi, Kranj 2016, Tipkopis, 43 strani, 9 023 besed, 62 981 znakov

2017

  • 467. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo ZVDS, Leto 2017, Sezona 26, Kranj 2017, Tipkopis, 112 strani, 29 651 besed, 151 721 znakov
  • 468. Brinovec Slavko: 18. Vaterpolo v samostojni Sloveniji, Analize, Kranj 2017, Tipkopis, 186 strani, 46 582 besed, 267 594 znakov
  • 469. Brinovec Slavko: 19. Registracije igralcev vaterpola2011/2016, Analize, Kranj 2017, 30 strani, 5 358 besed, 31 361 znakov
  • 470. Brinovec Slavko: 8. Propozicije, koledar tekmovanj in registrirani igralci, Predlogi, Kranj 2017, 53 strani, 10 210 besed, 62 244 znakov
  • 471. Brinovec Slavko: 9. Ob propozicijah 2016, Predlogi, Kranj 2017, Tipkopis, 14 strani, 3 533 besed, 22 253 znakov
  • 472. Brinovec Slavko: 10. Prvi vtisi kako deluje nova zveza, Predlogi, Kranj 2017,Tipkopis, 17 strani, 5 495 besed, 35 429 znakov
  • 473. Brinovec Slavko: 11. Vodstveni organi vaterpolske zveze, Predlogi, Kranj 1917, Tipkopis, 21 strani, 2 774 besed, 18 059 znakov
  • 474. Brinovec Slavko: 12. Vloga in pomen svetov pri VZS, Predlogi, Kranj 2017, Tipkopis, 23 strani, 5 632 besed, 37 457 znakov

2018

  • 475. Brinovec Slavko: 20. Razvoj slovenskega vaterpola v zadnjih letih, Analize, Kranj 2018, 19 strani, 6 447 besed, 39 841 znakov
  • 476. Brinovec Slavko: 21. Slovenski vaterpolisti po klubih in starostnih kategorijah 1992 – 2017, Analize, Kranj 2018, 165 strani, 53 408 besed, 353 651 znakov
  • 477. Brinovec Slavko: 22. Po drugi skupščini ZVDS, Analize, Kranj 2018, 37 strani, 13 664 besed, 86 838 znakov
  • 478. Brinovec Slavko: 13. Kaj vse sem storil, da bi se delo VZS izboljšalo in reakcija na to, Predlogi, Kranj 2018, Tipkopis, 86 strani, 33 668 besed, 212 271 znakov
  • 479. Brinovec Slavko: 14. Organizacija vaterpolskega kluba, Predlogi, Kranj 2018, Tipkopis, 17 strani, 2 343 besed, 14 982 znakov
  • 480. Brinovec Slavko: Praznovanje obletnic klubov ŠD Triglav, Kranj 2018, Tipkopis, 201 strani, 90 368 besed. 582 331 znakov
  • 481. Brinovec Slavko: 15 Predlog propozicij 2019, Predlogi, Kranj 2018 Tipkopis, 29 strani, 7 341 besed, 47 500 znakov
  • 482. Brinovec Slavko: 16 Kdaj bo digitaliziran vaterpolo ? Predlogi, Kranj 2018, Tipkopis, 116 strani,10 152 besed, 63 456 znakov
  • 483. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika, Letno poročilo ZVDS, Leto 2018, Sezona 27, Kranj 2018, Tipkopis, 117 strani, 29 764 besed, 167 928 znakov
  • 484. Brinovec Slavko: 23. Evropsko veteransko prvenstvo v vaterpolu, Analize, Kranj 2018, 202 strani, 11 048 besed, 55 247 znakov

2019

  • 485. Brinovec Slavko: 24. Igralci po klubih, kategorijah in statusu, Analize, Kranj 2019, 77 strani, 25 963 besed, 172 199 znakov
  • 486. Brinovec Slavko: Vaterpolska kronika; Letno poročilo ZDVS, Leto 2019, Sezona 28. Kranj 2019, Tipkopis, 92 strani, 23 141 besed, 131 647 znakov
  1. Božič, Miran Lola (1.2.2011). "BRINOVEC, Slavko". gorenjci.si. Mestna knjižnica Kranj. Pridobljeno dne 30.12.2019.