Sladkorni alkohol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Eritritol je sladkorni alkohol. Je 60–70 % sladek kot sladkor, vendar po zaužitju prispeva precej manj kalorij.

Sladkorni alkoholi (imenovani tudi polihidrični alkoholi, polialkoholi, alditoli ali glicitoli) so organske spojine, običajno izpeljane iz sladkorjev, ki obsegajo vrsto poliolov. So bele, v vodi topne trdnine, ki se lahko pojavljajo naravno ali pa so iz sladkorjev pridobljene industrijsko. So široko uporabljani v živilski industriji kot sredstva za zgoščevanje in sladila. V komercialnih živilih se sladkorni alkoholi običajno uporabljajo namesto namiznega sladkorja (saharoze), pogosto v kombinaciji z visokointenzivnimi umetnimi sladili za nadomestitev majhne sladkosti. Ksilitol in sorbitol sta priljubljena sladkorna alkohola v komercialni hrani.

Proizvodnja in kemijska struktura[uredi | uredi kodo]

Sladkorni alkoholi imajo splošno formulo HOCH2(CHOH)nCH2OH. Nasprotno imajo sladkorji dva vodikova atoma manj, na primer HOCH2(CHOH)nCHO ali HOCH2(CHOH)n−1C(O)CH2OH. Sladkorni alkoholi se razlikujejo po dolžini verige. Večina jih je pet ali šest ogljikovih atomov dolgih, saj so pridobljeni iz pentoz (sladkorjev s petimi C-atomi) in heksoz (sladkorjev s šestimi C-atomi). Na vsakem C-atomu imajo po eno –OH skupino. Nadalje se razlikujejo po relativni orientacijo (stereokemiji) teh –OH skupin. Za razliko od sladkorjev, ki se pogosto nahajajo v obliki obročev, se sladkorni alkoholi ne. Lahko pa jih dehidriramo do cikličnih etrov, npr. sorbitol lahko dehidriramo do izosorbida.

Sladkorni alkoholi se pojavljajo naravno in nekoč se je manitol pridobival iz naravnih virov. Danes se pogosto pridobivajo s hidrogeniranjem sladkorjev z uporabo Raney nikljevih katalizatorjev.[1] 

Pretvorba glukoze in manoze do sorbitola in manitola:

HOCH2CH(OH)CH(OH)CH(OH)CH(OH)CHO + H2 → HOCH2CH(OH)CH(OH)CH(OH)CH(OH)CHHOH

Na ta način se vsako leto pridela več kot milijon ton sorbitola. Ksilitol in laktitol se pridobivata na podoben način. Eritritol pa se po drugi strani pridobiva s fermentacijo glukoze in saharoze.

Učinki na zdravje[uredi | uredi kodo]

Sladkorni alkoholi za razliko od sladkorjev ne prispevajo k zobni gnilobi. Študije so pokazale, da ksilitol preprečuje zobno gnilobo. [2][3]

Živila, ki vsebujejo ksilitol, so v študiji na podganah povečala kostno gostoto, kar je ustvarilo interes, da bi se proučilo, ali se ksilitol lahko uporablja za zdravljenje osteoporoze pri ljudeh.[4][5]

Uživanje sladkornih alkoholov vpliva na raven krvnega sladkorja, čeprav v veliko manjši meri kot pa saharoza, če primerjamo po glikemičnem indeksu.[6][7] Sladkorni alkoholi z izjemo eritritola lahko tudi povzročajo napenjanje in drisko, če jih zaužijemo v prevelikih količinah.[8]

Pogosti sladkorni alkoholi[uredi | uredi kodo]

Tako disaharidi kot monosaharidi lahko tvorijo sladkorne alkohole, vendar sladkorni alkoholi, pridobljeni iz disaharidov (npr. maltitol in laktitol), niso popolnoma hidrogenirani, saj je samo ena aldehidna skupina na voljo za redukcijo.

Sladkorni alkoholi kot aditivi v živilih[uredi | uredi kodo]

Ime Sladkost glede na saharozo Energijska vrednost

(kcal/g)

Sladkost na energijsko vrednost Energijska vrednost, potrebna za enako sladkost kot saharoza Glikemični indeks[9][10]
Arabitol 0,7 0.2 14 7,1 %
Eritritol 0,8 0,21 15 6,7 % 0
Glicerol 0,6 4,3 0,56 180 % 3
HSH 0,4–0,9 3,0 0,52–1,2 83–190 % 35
Izomalt 0,5 2,0 1,0 100 % 2
Laktitol 0,4 2,0 0,8 125 % 5
Maltitol 0,9 2,1 1,7 59 % 45
Manitol 0,5 1,6 1,2 83 % 0
Sorbitol 0,6 2,6 0,92 108 % 9
Ksilitol 1,0 2,4 1,6 62 % 12
Saharoza 1,0 4,0 0,25 100 % 60

Sladkorni alkoholi niso tako sladki kot saharoza in imajo z v primerjavi z njo nekoliko manjše energijske vrednosti. Njihov okus je podoben saharozi. Lahko se uporabljajo za prikritje neprijetnih priokusov nekaterih visokointenzivnih sladil. Sladkornih alkoholov ustne bakterije ne presnavljajo, zato ti ne prispevajo k zobni gnilobi. Ob segrevanju ne rjavijo ali karamelizirajo.

Poleg svoje sladkosti nekateri sladkorni alkoholi povzročajo znaten hladilni občutek v ustih, če so zelo koncentrirani, npr. v slaščicah ali žvečilnih gumijih brez dodanega sladkorja. Tak občutek dajejo sorbitol, eritritol, ksilitol, manitol, laktitol in maltitol v kristalni fazi (neraztopljeni). Hladilni občutek je posledica raztapljanja sladkornega alkohola, ki je endotermna (toploto absorbirajoča) reakcija z močno entalpijsko spremembo raztopine.[11]

Sladkorni alkoholi se običajno iz tankega črevesa v krvni obtok ne absorbirajo popolnoma, kar se na splošno odraža v manjšem nihanju glukoze v krvi kot pa pri "običajnem" sladkorju (saharozi). Zaradi te lastnosti so kot sladila priljubljeni med diabetiki in ljudmi na dietah z majhnim vnosom ogljikovih hidratov. Vendar pa tako kot pri mnogih drugih nepopolno prebavljivih snoveh lahko prezaužitje sladkornih alkoholov povzroči napihnjenost, drisko in vetrove, ker se ne absorbirajo v tankem črevesu. Nekateri posamezniki doživijo take simptome že po vnosu majhnih količin. Z dolgotrajno uporabo večina ljudi razvije določeno stopnjo tolerance na sladkorne alkohole in teh simptomov ne občuti več. Kot izjema se eritritol dejansko absorbira v tankem črevesu in izloča nespremenjen z urinom, zato ne prispeva kalorij, čeprav je precej sladek.

V zgornji tabeli so predstavljene relativne sladkosti in energijske vrednosti najpogosteje uporabljanih sladkornih alkoholov. Kljub varianci v energijski vrednosti sladkornih alkoholov zahteve EU za označevanje določajo krovno vrednost 2,4 kcal/g za vse sladkorne alkohole.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Hubert Schiweck, Albert Bär, Roland Vogel, Eugen Schwarz, Markwart Kunz, Cécile Dusautois, Alexandre Clement, Caterine Lefranc, Bernd Lüssem, Matthias Moser, Siegfried Peters (2012). "Sugar Alcohols". Wiley-VCH. 
  2. Bradshaw, D.J.; Marsh, P.D. (1994). "Effect of Sugar Alcohols on the Composition and Metabolism of a Mixed Culture of Oral Bacteria Grown in a Chemostat.". Caries Research 28 (4): 251–256. PMID 8069881. doi:10.1159/000261977. 
  3. Honkala S, Runnel R, Saag M, Olak J, Nõmmela R, Russak S, Mäkinen PL, Vahlberg T, Falony G, Mäkinen K, Honkala E. (May 21, 2014). "Effect of erythritol and xylitol on dental caries prevention in children". Caries Res. 48 (5): 482–90. doi:10.1159/000358399. 
  4. Mattila, P. T.; et al. (2001). "Increased bone volume and bone mineral content in xylitol-fed aged rats.". Gerontology 47: 300–305. PMID 11721142. doi:10.1159/000052818. 
  5. Sato, H.; et al. (2011). "The effects of oral xylitol administration on bone density in rat femur". Odontology 99: 28–33. PMID 21271323. doi:10.1007/s10266-010-0143-2. 
  6. Sue Milchovich, Barbara Dunn-Long: Diabetes Mellitus: A Practical Handbook, p. 79, 10th ed., Bull Publishing Company, 2011
  7. Paula Ford-Martin, Ian Blumer: The Everything Diabetes Book, p. 124, 1st ed., Everything Books, 2004
  8. "Eat Any Sugar Alcohol Lately?". Yale New Haven Health. 2005-03-10. Pridobljeno dne January 6, 2018. 
  9. "Sweeteners: Relative Sweetness, Calories, Glycemic Index - Nutrients Review". Nutrients Review. 15 June 2016. Pridobljeno dne 6 January 2018. 
  10. "Glycemic Index for Sweeteners". Sugar-and-Sweetener-Guide. Pridobljeno dne 6 January 2018. 
  11. Cammenga, HK; LO, Figura; B, Zielasko (1996). "Thermal behaviour of some sugar alcohols". Journal of thermal analysis 47 (2): 427–434. doi:10.1007/BF01983984.