Skrinja zaveze

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Umetnikova zamisel Skrinje zaveze

Skrinja zaveze (hebrejsko אָרוֹן הָבְרִית Ārōn Hāb’rīt [modern pron. Aron Habrit]; arabsko تابوت العهد Tābūt Al-ʿahd) je največja relikvija stare zaveze Svetega pisma. V bistvu gre za zaboj, v katerem so Mojzes in njegovo ljudstvo shranili dve kamniti plošči z vklesanimi desetimi Božjimi zapovedmi, skupaj z Aronovo palico in mano. Gleda na peteroknižje je bila skrinja narejene na povelje Boga v skladu z Mojzesovo preroško vizijo prejeto na gori Sinaj v Arabiji Gal 4:25. Bog je rekel da se bo tam shajal z Mojzesom in mu bo govoril iznad spravnega pokrova 2. Mz 25:22 med keruboma ki sta na skrinji zaveze. Skrinja in njeno svetišče sta obravnavana kot 'Izraelova slava' Žal 2:1.

Skrinjo so Judje prenašali s seboj, po postavitvi templja, pa je dobila svoje mesto v najsvetejšem prostoru. Dostop do nje in s tem neposreden stik z Bogom je imel le posvečeni veliki duhovnik, ki pa je moral ob tej priliki nositi posebno oblačilo in varovalni naprsnik. Za skrinjo se je vsaka sled izgubila po porušenju templja. Zadnji zapis o skrinji zaveze v Svetem pismu najdemo v 2. Kroniški knjigi 2. Krn. 35 ko kralj Jošija ukaže prenesti skrinjo v Salomonov tempelj. 35 let po tem dogodku so Babilonci odnesli tempeljske dragocenosti in na podrobnem seznamu 2 Kr 25:13-17 ni skrinje, kot je tudi ni na podrobnem seznamu vrnjenih tempeljskih predmetov Ezr 1:7-11. Da bi skrinjo uničili ni mogoče saj je bila 'Izraelova slava'. Povsem mogoče je, da so jo v času obleganja in razdejanja Jeruzalema ter templja preventivno skrili. Prostor kjer je bila skrinja so imenovali tudi Presveto ali Najsvetejše in je bil je v shodnem šotoru (kasneje v templju) za zagrinjalom. V Stari zavezi je bila kri tista ki je zadostila za storjene grehe in s katero so poškropili spravni pokrov skrinje zaveze 3. Mz 16:15. Danielov zapis Dan 9:24 v Stari zavezi govori o preroku (Jezusu) ki bo 'zadostil za krivdo in vpeljal večno pravičnost' ter 'da se mazili Presveto'. Povzemimo: za dosego večne pravičnost in zadoščene krivde bi morala Jezusova kri maziliti Skrinjo zaveze. Toda Sveto pismo ob času Jezusovega križanja ne omenja skrinje zaveze.

Izrazi[uredi | uredi kodo]

Hebrejska beseda aron se v Svetem pismu uporablja za kateri koli tip skrinje (1. Mz 50:26); (2. Kr 12:9-10).

Skrinja zaveze pa se od vseh drugih razlikuje po teh imenih:

Opis skrinje glede na Sveto pismo[uredi | uredi kodo]

Glede na 2. Mojzesovo knjigo je Bog na gori Sinaj naročil Mojzesu naj naredi skrinjo iz akacijevega lesa za prebivališče kamnitima ploščama.

Narejena je bila iz akacijevega lesa (2. Mz 25:10-22). Dolga je bila dva komolca in pol, visoka in široka pa komolec in pol. En egipčanski komolec je 0.5236 m, (as 2 12×1 12×1 12 cu ali 1,31×0,79×0,79 m). Skrinja je bila znotraj in zunaj prevlečena z zlatom. Na robovih so bili štirje uliti zlati obroči, skozi katere sta bila za prenašanje skrinje potegnjena dva akacijeva droga prevlečena z zlatom in katera naj se ne bi odstranjevala. Na zlatem pokrovu pa sta bila dva zlata angela, obrnjena drug proti drugemu. Skrinja je bila postavljena za zagrinjalo (2. Mz 26:31-35).