Skopas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Skopas
Portret
Rojstvo cca. 395 pr. n. št.
Paros[d]
Smrt 350 pr. n. št.
Poklic kipar, arhitekt

Scopas ali Skopas (starogrško Σκόπας) (okoli 395 pr. n. št. - 350 pr. n. št.) je bil starogrški kipar in arhitekt, najbolj znan po kipu Meleagerja, bakrenem kipu "Afrodite" in glavi boginje Higije, Asklepijeve hčere.

Zgodnje življenje in družina[uredi | uredi kodo]

Scopas se je rodil na otoku Parosu. Njegov oče je bil kipar Aristandros. [1] Skopas je že zgodaj zapustil Paros in potoval po celotnem helenskem svetu.

Kariera kot kipar in arhitekt[uredi | uredi kodo]

Scopas je delal s Praksitelom in izklesal dele mavzoleja v Halikarnasu, še posebej reliefe. Vodil je gradnjo novega templja Atene Aleje v Tegeji. Podobno kot Lizip je Scopas umetniški naslednik klasičnega grškega kiparja Poliklejta. Obrazi glave so skoraj v kvadrat. Globoko potopljene oči in nekoliko odprta usta so prepoznavne značilnosti Scopasovih kipov.

Njegova dela so ohranjena v Britanskem muzeju (reliefi) v Londonu, fragmenti iz templja Atene Aleje iz Tegeje v Narodnem arheološkem muzeju v Atenah, iz zbirke Ludovica Ludovisija slaven Ludovisijev Ares v palači Altemps v Rimu, kip Potosa je bil obnovljen kot Apolon Kitarist v muzeju Capitoline v Rimu in njegov kip Meleagerja, ki ni omenjen v starodavni literaturi, vendar je preživel v številnih replikah, je morda najbolje zastopan torzo v umetniškem muzeju Fogg, Cambridge, Massachusetts.

Ena od mnogih rimskih kopij Potosa (Desire), Scopasov kip, reststavriran kot Apolon Kitarojd (Apolon kitarist)

Potos[uredi | uredi kodo]

Potos ali Desire, je bil slaven in veliko posneman Scopasov kip. Rimske kopije so predstavljale človeško figuro z različnimi rekviziti, kot so glasbeni inštrumenti in tkaninami kot je prikazana tukaj [2], in je bila v zbirki kardinala Alessandra Albanija.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Skopas the Parian". Pridobljeno dne May 22, 2014. 
  2. ^ Steven Lattimore, "Scopas and the Pothos", American Journal of Archaeology Vol.91 No.3 (July 1987), pages 411–420 journal preview

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Andreas Linfert: Von Polyklet zu Lysipp. Polyklets Schule und ihr Verhältnis zu Skopas v. Paros. Diss. Freiburg i. B. 1965.
  • Andrew F. Stewart: Skopas of Paros. Noyes Pr., Park Ridge, N.Y. 1977. ISBN 0-8155-5051-0
  • Andrew Stewart: Skopas in Malibu. The head of Achilles from Tegea and other sculptures by Skopas in the J. Paul Getty Museum J. Paul Getty Museum, Malibu, Calif. 1982. ISBN 0-89236-036-4

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]