Skobčja sova

Skobčja sova
Ohranitveno stanje
	; najmanj ogrožen (IUCN 3.1)
	CITES Priloga II (CITES)
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Red:	Strigiformes (sove)
Družina:	Strigidae (prave sove)
Rod:	Surnia
Vrsta:	S. ulula
Dvočlensko ime
	Surnia ulula; (Linnaeus, 1758)
	Območje razširjenosti S. ulula Stalno Ne-gnezdenje

Skobčja sova ali skobčevka (znanstveno ime Surnia ulula) je pretežno dnevna ptica iz družine pravih sov (Strigidae).

Opis

Ta sova je velika približno kot mala uharica. Zraste od 36 do 42,5 cm in tehta približno 300 g. Razpon kril med približno 45 cm.^[3] Zaradi svojega dolgega repa, vitkega trupa, prišiljenih peruti in sivo grahastega vzorca, je bolj podobna ujedam kot sovam. Po svoji barvi in vzorcu na trebuhu, ki je podoben skobčjemu, je tudi dobila slovensko ime.

Pogosto jo je, v okolju v katerem živi, videti posedati na vrhovih osamljenih dreves ali na telegrafskih drogovih, kjer opazuje okolico in išče plen, ki ga lovi pretežno podnevi.

Leti in oglaša se podobno kot sokoli, z donečim »ki-ki-ki-ki«.^[3]^[4] The other two subspecies are found in northeastern Europe and Siberia: S. u. tianschanica breeds in Central Asia reaching Xinjiang (China); and S. u. ulula resides across Siberia reaching its most eastern range.^[3]

Razširjenost

Skobčja sova živi na področju od Skandinavije do Kamčatke ter v Severni Ameriki. Njen življenjski prostor so gosti iglasti gozdovi, macesnovi gozdovi v tajgi, redkeje pa tudi v tundri.

Hrani se pretežno z mišmi in lemingi, pozimi pa včasih tudi z manjšimi pticami.

Gnezdi v aprilu in maju, gnezdo pa si uredi v duplih ali uporabi odprto opuščeno gnezdo ujed.

Taksonomija

Skobčja sova (Surnia ulula) je bila prvič znanstveno opisana leta 1758, ko jo je švedski naravoslovec Carl Linnaeus v deseti izdaji svojega dela Systema Naturae uvrstil pod dvočlensko imeStrix ulula.^[5] Danes je to edina vrsta v rodu Surnia, ki ga je leta 1805 uvedel André Duméril.^[6]^[7] Leta 1840 je George Robert Gray določil, da je tipska vrsta tega rodu prav skobčja sova.^[8]^[9] Poreklo imena rodu Surnia ni znano; možno je, da ga je Duméril preprosto izumil. Vrstni pridevek ulula pomeni v latinščini »vriskajoča sova«.^[10]

Molekularna filogenetska raziskava sov, objavljena leta 2019, je pokazala, da je skobčja sova sestrska skupina kladu, ki vsebuje pritlikave sove iz rodu Glaucidium.^[11]

Priznane so tri podvrste:^[7]

S. u. tianschanica Smallbones, 1906 – osrednja Azija do severne Kitajske in severne Mongolije^[12]
S. u. ulula (Linnaeus, 1758) – severna Evrazija
S. u. caparoch (Müller, PLS, 1776) – severna Severna Amerika

Sklici

↑ BirdLife International (2016). »Surnia ulula«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016: e.T22689189A93221920. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22689189A93221920.en. Pridobljeno 13. novembra 2021.
↑ »Appendices | CITES«. cites.org. Pridobljeno 14. januarja 2022.
1 2 3 Duncan, James R. and Patricia A. Duncan. (1998) Northern Hawk-Owl (Surnia ulula), The Birds of North America Online (A. Poole, Ed.). Ithaca: Cornell Lab of Ornithology; Retrieved from the Birds of North America Online: DOI: 10.2173/bna.356.
↑ König C, Weick F, Wink M. 2008. Owls of the world. London: Christopher Helm.
↑ Linnaeus, Carl (1758). Systema Naturae per regna tria naturae, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis (v latinščini). Zv. 1 (10i izd.). Holmiae (Stockholm): Laurentii Salvii. str. 93.
↑ Duméril, A. M. Constant (1805). Zoologie analytique : ou, Méthode naturelle de classification des animaux; endue plus facile a l'aide de tableaux synoptiques (v francoščini). Paris: Allais. str. 34. The book bears the date of 1806 on the title page but was actually published in 1805. See: Gregory, Steven M.S. (2010). »The two 'editions' of Duméril's Zoologie analytique, and the potential confusion caused by Froriep's translation Analytische Zoologie« (PDF). Zoological Bibliography. 1 (1): 6–8.
1 2 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (Januar 2021). »Owls«. IOC World Bird List Version 11.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 22. maja 2021.
↑ Gray, George Robert (1840). A List of the Genera of Birds : with an Indication of the Typical Species of Each Genus. London: R. and J.E. Taylor. str. 5.
↑ Peters, James Lee, ur. (1940). Check-List of Birds of the World. Zv. 4. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. str. 126.
↑ Jobling, James A (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 374, 395. ISBN 978-1-4081-2501-4.
↑ Salter, J.F.; Oliveros, C.H.; Hosner, P.A.; Manthey, J.D.; Robbins, M.B.; Moyle, R.G.; Brumfield, R.T.; Faircloth, B.C. (2019). »Extensive paraphyly in the typical owl family (Strigidae)«. The Auk. 137 (ukz070). doi:10.1093/auk/ukz070. hdl:2346/93048.
↑ Smallbones, G. (1906). »Surnia ulula tianschanica n. sp«. Ornithologische Monatsberichte (v nemščini). 14 (2): 27–29.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Northern hawk-owl.

Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: Surnia ulula

»Northern Hawk-Owl media«. Internet Bird Collection.
Northern Hawk-Owl – eNature.com
Surnia ulula v Field Guide: Birds of the World na Flickr
»Surnia ulula«. Avibase.
Northern Hawk-Owl fotogalerija na VIREO (Drexel University)

Ta članek o ptičih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[iucn_status_13_November_2021-1] BirdLife International (2016). »Surnia ulula«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016: e.T22689189A93221920. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22689189A93221920.en. Pridobljeno 13. novembra 2021.

[2] »Appendices | CITES«. cites.org. Pridobljeno 14. januarja 2022.

[Duncan-3] 1 2 3 Duncan, James R. and Patricia A. Duncan. (1998) Northern Hawk-Owl (Surnia ulula), The Birds of North America Online (A. Poole, Ed.). Ithaca: Cornell Lab of Ornithology; Retrieved from the Birds of North America Online: DOI: 10.2173/bna.356.

[Konig_et_al._2008-4] König C, Weick F, Wink M. 2008. Owls of the world. London: Christopher Helm.

[5] Linnaeus, Carl (1758). Systema Naturae per regna tria naturae, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis (v latinščini). Zv. 1 (10i izd.). Holmiae (Stockholm): Laurentii Salvii. str. 93.

[6] Duméril, A. M. Constant (1805). Zoologie analytique : ou, Méthode naturelle de classification des animaux; endue plus facile a l'aide de tableaux synoptiques (v francoščini). Paris: Allais. str. 34. The book bears the date of 1806 on the title page but was actually published in 1805. See: Gregory, Steven M.S. (2010). »The two 'editions' of Duméril's Zoologie analytique, and the potential confusion caused by Froriep's translation Analytische Zoologie« (PDF). Zoological Bibliography. 1 (1): 6–8.

[ioc-7] 1 2 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (Januar 2021). »Owls«. IOC World Bird List Version 11.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 22. maja 2021.

[8] Gray, George Robert (1840). A List of the Genera of Birds : with an Indication of the Typical Species of Each Genus. London: R. and J.E. Taylor. str. 5.

[9] Peters, James Lee, ur. (1940). Check-List of Birds of the World. Zv. 4. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. str. 126.

[10] Jobling, James A (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 374, 395. ISBN 978-1-4081-2501-4.

[11] Salter, J.F.; Oliveros, C.H.; Hosner, P.A.; Manthey, J.D.; Robbins, M.B.; Moyle, R.G.; Brumfield, R.T.; Faircloth, B.C. (2019). »Extensive paraphyly in the typical owl family (Strigidae)«. The Auk. 137 (ukz070). doi:10.1093/auk/ukz070. hdl:2346/93048.

[12] Smallbones, G. (1906). »Surnia ulula tianschanica n. sp«. Ornithologische Monatsberichte (v nemščini). 14 (2): 27–29.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]