Sindrom krhkosti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sindrom krhkosti
Specialnostgeriatrija
A walker in the apartment of a senior woman

Krhkost je s staranjem pogojena sprememba človeškega organizma, za katero sta temeljni povečanje deleža maščevja in zmanjšanje deleža puste telesne mase.[1] Govorimo tudi o tako imenovanem sindromu krhkosti. Je stanje povečane občutljivosti na zunanje stresorje, kar vodi do povečanega tveganja za slabše izide zdravljenja. Kaže se lahko v obliki nespecifičnih znakov, kot so skrajna utrujenost, izguba telesne mase, pogoste okužbe, padci, zmedenost in omejena mobilnost.[2] Telesna krhkost napoveduje slabšo kakovost življenja in dolgotrajnejšo oskrbo v starosti.[1] Ni pa krhkost odvisna le od telesnih dejavnikov, temveč tudi od psiholoških, kognitivnih in socialnih dejavnikov.[3]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Krhkost je pogost geriatrični sindrom. Ocene pojavnosti krhkosti pri starejši populaciji se razlikujejo zaradi različnih dejavnikov, na primer okolja, v katerem se pojavnost ocenjuje (v domovih za ostarele je pogostnost višja kot v običajni skupnosti), ter tudi od opredelitve, kaj krkhost zajema. Po široko sprejetih merilih za opredelitev krkosti, ki ga je predlagal Fried s sodelavci (2001),[4] je pojavnost krhkosti med starostniki v skupnosti, zunaj institucij, 7- do 16-odstotna.

Pojavnost krhkosti narašča s starosti, pogostejša je pri ženskah ter starostnikih iz nižjih socialno-ekonomskih slojev. Krhki starostniki imajo večje tveganje za hujše zdravstvene izide, kot so nezmožnost, padci, potreba za bivanje v osrbovanem okolju, hospitalizacija in umrljivost.

Epidemiološke raziskave so pokazale tudi več dejavnikov tveganja za nastop krhkosti: kronične bolezni (kot so srčno-žilna obolenja, sladkorna bolezen, kronična bolezen ledvic, depresija in kognitivne motnje),[5] fiziološke motnje (kot so vnetja in motnje strjevanja krvi,[6] slabokrvnost,[7][8] ateroskleroza,[9] avtonomna disfunkcija,[7][10] hormonske motnje,[11] debelost,[12] hipovitaminoza D pri moških),[13] in okoljski dejavniki (kot so bivalne razmere in razmere v soseščini).[14]

Opredelitev[uredi | uredi kodo]

Zaenkrat med strokovnjaki iz različnih disciplin, ki se ukvarjajo s krhkostjo, še ni soglasja o definiciji krhkosti.[3] Fnotip krhkosti, ki so ga oblikovali Fried in sodelavci,[4] je bil osnovan na petih opredeljenih kriterijih telesne krhkosti:[3][15]

Obstajajo tudi t. i. indeksi krhkosti, s katerimi lahko izmerimo prisotnost sindroma krhkosti, na primer Rockwoodov indeks krhkosti,[2][16] ki temelji na primanjkljaju na različnih področjih (npr. spoznavne sposobnosti, telesne funkcije, samoocena zdravja, tvegana vedenja, laboratorijski izvid).[15]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Zerbo Šporin D. Krhkost z vidika fizične antropologije. Javno zdravje 2017; 1(1): 94.
  2. 2,0 2,1 Kerec Kos M., Vovk T. Zakaj je lahko učinek zdravil pri starostnikih drugačen? Farm vestn 2017; 68: 107–114.
  3. 3,0 3,1 3,2 Kavčič V. Krhkost z vidika psihologije staranja. Javno zdravje 2017; 1(1): 95–96.
  4. 4,0 4,1 Fried LP, Tangen CM, Walston J, Newman, AB, Hirsch, C, Gottdiener, J, Seeman, T, Tracy, R, Kop, WJ, Burke, G, McBurnie, MA (marec 2001). "Frailty in older adults: evidence for a phenotype". The Journals of Gerontology. Series A, Biological Sciences and Medical Sciences. 56 (3): M146-156. doi:10.1093/gerona/56.3.m146. PMID 11253156.
  5. Fried LP; Ferrucci L; Darer J; Williamson JD; Anderson G (marec 2004). "Untangling the concepts of disability, frailty, and comorbidity: implications for improved targeting and care". J Gerontol A Biol Sci Med Sci. 59 (3): 255–263. PMID 15031310.
  6. Walston, J; McBurnie, MA; Newman, A; Tracy, RP; Kop, WJ; Hirsch, CH; Gottdiener, J; Fried, LP; Cardiovascular Health Study (Nov 2002). "Frailty and activation of the inflammation and coagulation systems with and without clinical comorbidities: results from the Cardiovascular Health Study". Arch Intern Med. 162 (20): 2333–2341. doi:10.1001/archinte.162.20.2333. PMID 12418947.
  7. 7,0 7,1 Chaves, PH; Semba, RD; Leng, SX; Woodman, RC; Ferrucci, L; Guralnik, JM; Fried, LP (junij 2005). "Impact of anemia and cardiovascular disease on frailty status of community-dwelling older women: the Women's Health and Aging Studies I and II". J Gerontol A Biol Sci Med Sci. 60 (6): 729–35. doi:10.1093/gerona/60.6.729. PMID 15983175.
  8. Roy, CN (februar 2011). "Anemia in frailty". Clin Geriatr Med. 27 (1): 67–78. doi:10.1016/j.cger.2010.08.005. PMC 2998908. PMID 21093723.
  9. Chaves, PH; Varadhan, R; Lipsitz, LA; Stein, PK; Windham, BG; Tian, J; Fleisher, LA; Guralnik, JM; Fried, LP (Sep 2008). "Physiological complexity underlying heart rate dynamics and frailty status in community-dwelling older women". J Am Geriatr Soc. 56 (9): 1698–103. doi:10.1111/j.1532-5415.2008.01858.x. PMC 2848445. PMID 19166446.
  10. Varadhan, R; Chaves PH; Lipsitz LA; Stein PK; Tian J; Windham BG; Berger RD; Fried LP. (junij 2009). "Frailty and impaired cardiac autonomic control: new insights from principal components aggregation of traditional heart rate variability indices". J Gerontol A Biol Sci Med Sci. 64 (6): 682–687. doi:10.1093/gerona/glp013. PMC 2679422. PMID 19223607.
  11. Cappola, AR; Xue QL; Fried LP. (Feb 2009). "Multiple hormonal deficiencies in anabolic hormones are found in frail older women: the Women's Health and Aging studies". J Gerontol A Biol Sci Med Sci. 64 (2): 243–248. doi:10.1093/gerona/gln026. PMC 2655016. PMID 19182229.
  12. Blaum, CS; Xue QL; Michelon E; Semba RD; Fried LP (junij 2005). "The association between obesity and the frailty syndrome in older women: the Women's Health and Aging Studies" (PDF). J Am Geriatr Soc. 53 (6): 927–934. doi:10.1111/j.1532-5415.2005.53300.x. PMID 15935013.
  13. Shardell, M; Hicks GE; Miller RR; Kritchevsky S; Andersen D; Bandinelli S; Cherubini A; Ferrucci L (januar 2009). "Association of low vitamin D levels with the frailty syndrome in men and women". J Gerontol A Biol Sci Med Sci. 64 (1): 69–75. doi:10.1093/gerona/gln007. PMC 2691187. PMID 19164273.
  14. Xue, QL; Fried LP; Glass TA; Laffan A; Chaves PH (Jan 2008). "Life-space constriction, development of frailty, and the competing risk of mortality: the Women's Health And Aging Study I". Am J Epidemiol. 167 (2): 240–248. doi:10.1093/aje/kwm270. PMID 17906296.
  15. 15,0 15,1 Gabrijelčič Blenkuš M., Jakovljević M. Poskus definiranja krhkosti v okviru projekta AHA.si. Javno zdravje 2017; 1(1): 98–99.
  16. Rockwood K, Mitnitski A. Frailty in relation to the accumulation of deficits. J Gerontol A Biol Sci Med Sci 2007; 62: 722–727.