Sindrom apneje med spanjem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sindrom apneje med spanjem
Sopomenkesindrom apneje v spanju, apneja med spanjem, nočna apneja
Obstruction ventilation apnée sommeil.svg
Obstruktivna apneja med spanjem
Specializacijaotorinolaringologija, somnologija
SimptomiPremori pri dihanju ali obdobja plitvega dihanja med spanjem, smrčanjem, utrujenost čez dan[1][2]
Zapletimiokardni infarkt, možganska kap, sladkorna bolezen, srčno popuščanje, nereden srčni utrip, debelost, prometna nezgoda[1]
Običajni začetek55–60 let[1][3]
Vzrokiobstruktivna apneja med spanjem (OSA), centralna apneja med spanjem (CSA), mešana apneja med spanjem[1]
Dejavniki tveganjaprekomerna telesna teža, družnska anamneza, alergije, povečane tonzile[4]
Diagnostične metodespremljanje spanja[5]
Zdravljenjespremembe načina življenja, ustniki, pripomočki za dihanje, operacije[1]
Pogostost1–6 % (odrasli), 2 % (otroci)[3][6]

Sindrom apneje med spanjem, tudi sindrom nočne apneje, je motnja spanja, za katero so značilni premori pri dihanju ali obdobja plitvega dihanja med spanjem.[1] Vsak premor lahko traja od nekaj sekund do nekaj minut in se zgodi mnogokrat na noč.[1] Pri najpogostejši obliki temu sledi glasno smrčanje.[2] Ob ponovnem začetku dihanja se lahko pojavi dušenje ali grgranje.[1] Ker motnja moti normalen spanec, so prizadeti čez dan pogosto zaspani ali utrujeni.[1] Pri otrocih lahko povzroči hiperaktivnost ali šolske težave.[2]

Apneja med spanjem je lahko obstruktivna apneja (OSA – angleško obstructive sleep apnea), pri kateri dihanje moti ovira pri pretoku zraka, centralna apneja med spanjem (CSA – central sleep apnea), pri kateri redno nezavedno dihanje preprosto preneha, ali kombinacija obeh.[1] Najpogostejši je obstruktivni tip (OSA).[1] Dejavniki tveganja za OSO vključujejo prekomerno telesno težo, družinsko anamnezo stanja, alergije, ozke dihalne poti in povečane tonzile.[4] Nekateri ljudje s sindromom apneje med spanjem ne vedo, da imajo to stanje.[1] V številnih primerih jo najprej opazi družinski član.[1] Sindrom apneje med spanjem se pogosto diagnosticira s spremljanjem spanja prek noči.[5] Za postavitev diagnoze sindroma apneje med spanjem se mora apneja pojavljati več kot petkrat na uro.[7]

Zdravljenje lahko vključuje spremembe načina življenja, ustnike, pripomočke za dihanje in operacijo.[1] Spremembe načina življenja lahko vključujejo izogibanje alkoholu, hujšanje, prenehanje kajenja in spanje na eni strani.[8] Med pripomočke za dihanje spada aparat CPAP.[8] Nezdravljen sindrom apneje med spanjem pomeni večje tveganje za miokardni infarkt, možgansko kap, sladkorno bolezen, nereden srčni utrip, debelost in prometne nezgode.[1]

OSA prizadene od 1 do 6 odstotkov odraslih in 2 odstotka otrok.[3][6] Moške prizadene dvakrat pogosteje kot ženske.[3][9] Čeprav so lahko prizadeti ljudje katere koli starosti, se najpogosteje pojavlja pri ljudeh, starih od 55 do 60 let.[1][3] Sindrom centralne apneje med spanjem prizadene manj kot 1 odstotek ljudi.[10] Vrsta centralne apneje med spanjem je bila poimenovana po morski nimfi iz nemškega mita o Ondininem prekletstvu, v katerem bi nimfa, če bi zaspala, pozabila dihati.[11]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 1,15 "Sleep Apnea: What Is Sleep Apnea?". NHLBI: Health Information for the Public. U.S. Department of Health and Human Services. 10. julija 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. avgusta 2016. Pridobljeno dne 2016-08-18.
  2. 2,0 2,1 2,2 "What Are the Signs and Symptoms of Sleep Apnea?". NHLBI. 10. julija 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. avgusta 2016. Pridobljeno dne 18. avgusta 2016.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Global Surveillance, Prevention and Control of Chronic Respiratory Diseases: A Comprehensive Approach. World Health Organization. 2007. str. 32. ISBN 9789241563468.
  4. 4,0 4,1 "Who Is at Risk for Sleep Apnea?". NHLBI. 10. julija 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. avgusta 2016. Pridobljeno dne 18 August 2016.
  5. 5,0 5,1 "How Is Sleep Apnea Diagnosed?". NHLBI. 10. julija 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. avgusta 2016. Pridobljeno dne 18. avgusta 2016.
  6. 6,0 6,1 Ferri, Fred F. (2014). Ferri's Clinical Advisor 2015: 5 Books in 1. Elsevier Health Sciences. str. 1090. ISBN 9780323084307.
  7. De Backer W (junij 2013). "Obstructive sleep apnea/hypopnea syndrome". Panminerva Medica. 55 (2): 191–5. PMID 23676959.
  8. 8,0 8,1 "How Is Sleep Apnea Treated?". NHLBI. 10. julija 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno dne 18 August 2016.
  9. Al Lawati, Nabil M.; Patel, Sanjay R.; Ayas, Najib T. (januar 2009). "Epidemiology, Risk Factors, and Consequences of Obstructive Sleep Apnea and Short Sleep Duration". Progress in Cardiovascular Diseases. 51 (4): 285–293. doi:10.1016/j.pcad.2008.08.001.
  10. Auth, Patrick C. (2012). Physician Assistant Review (4 izd.). Lippincott Williams & Wilkins. str. 40. ISBN 9781451171297.
  11. Yentis, Steven M.; Hirsch, Nicholas P.; Ip, James (2013). Anaesthesia and Intensive Care A-Z: An Encyclopedia of Principles and Practice. Elsevier Health Sciences. str. 428. ISBN 9780702053757.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Klasifikacija
Zunanji viri