Severna Dvina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Severna Dvina
rusko Се́верная Двина́
Dvina.jpg
Severna Dvina se začne na sotočju Juga (levo) in Suhone (desno) pri Velikem Ustjugu (fotografirano leta 2001)
Lokacija
Država Rusija
Fizične lastnosti
Izvirsotočje Juga in Suhone
Izliv 
 ⁃ lokacija
Dvinski zaliv
 ⁃ nadm. višina
0 m
Dolžina744 km
Površina porečja357.052 km2
Pretok 
 ⁃ povprečje3.332 m3[1]

Severna Dvina (rusko Се́верная Двина́, Sе́vernaja Dvina, komitsko Вы́нва, Výnva) je reka v Vologdski in Arhangelski oblasti v severni Rusiji, ki se v Dvinskem zalivu izliva v Belo morje. V Severno Dvino in Pečoro vzhodno od nje se izliva večina vodotokov severozahodne Rusije. Glavni pritoki Severne Dvine so Vičegda (desni), Vaga (levi) in Pinega (desni).

Ime[uredi | uredi kodo]

Ime reke je ime reke je vzeto iz imena Zahodne Dvine. Toponim Dvina ne izvira iz uralskega jezika, vendar je njegov izvor nejasen. Verjetno gre za indoevropsko besedo, ki je včasih pomenila reko ali potok.[2]

V komskem jeziku se reka imenuje Вы́нва/Vínva. Ime je sestavljeno iz besed vín- (moč) in –va (voda), torej močna voda.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Severna Dvina v mestu Kotlas

Porečje Severne Dvine so poselilia finska ljudstva, nato pa ga je kolonizirala Novgorodska republika. Edina izjema je bil Veliki Ustjug, ki je bil del Vladimiro-Suzdalske kneževine. Veliki Ustjug je bil prvič omenjen v kronikah leta 1207, Šenkursk pa leta 1229. Solvičegodsk je bil ustanovljen v 14. stoletju. V 13. stoletju so novgorodski trgovci že prišli do Belega morja. Območje je bilo sprva privlačno zaradi trgovanja s krznom. Glavna vodna pot iz Novgoroda v Severno Dvino je potekala vzdolž Volge in njenega pritoka Šeksne, vzdolž reke Slavjanke v Nikolsko jezero, nato so čolne po kopnem odpeljali do Blagoveščenskega jezera, od tam navzdol po reki Porozovici v Kubensko jezero in naprej do Suhone in Severne Dvine.[3]

Od Severne Dvine je bilo več poti v porečje Mezena, od koder so lahko trgovci prišli v porečje Pečore in Oba. Od 14. stoletja je bil glavno trgovsko pristanišče na severni Dvini Holmogor, v 17. stoletju pa je to postal Arhangelsk, ki je bil do leta 1700 glavno trgovsko pristanišče za pomorsko trgovino Rusije in zahodne Evrope. Severna Dvina je bila glavna trgovska pot, ki je povezovala osrednjo Rusijo z Arhangelskom. Peter Veliki je drastično spremenil razmere z ustanovitvijo Sankt Peterburga leta 1703, s čimer je odprl pot trgovanju na Baltskem morju. Z izgradnjo ceste med Sankt Peterburgom in Arhangelskom preko Kargopola je reka hitro izgubila svojo vlogo kot vodilna trgovska pot. Med letoma 1894 in 1897 je bila zgrajena tudi železniška proga med Vologdo in Arhangelskom.

Severna Dvina je bila prizorišče več bitk med rusko državljansko vojno. Vanje se je vključevala tudi interventna vojska Antante kot del njene severnoruske kampanje. Med državljansko vojno je obstajalo posebno severnodvinsko ladjevje,

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Dvina – Ust-Pinega
  2. Фасмер, Макс. Этимологический словарь Фасмера (ruščina). str. 161. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2017-04-17. Pridobljeno dne 2011-11-20.
  3. Плечко, Л.А. (1985). Старинные водные пути (ruščina). Moscow: Физкультура и спорт. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-09-25. Pridobljeno dne 2022-10-08.