Sekstant (ozvezdje)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sekstant
Ozvezdje
Sekstant
Kratica Sex
Rodilnik latinskega imena Sextantis, Sextansis
Izgovorjava

/ˈsɛkstənz/,

rodilnik /sɛksˈtæntɪs/
Simbolika sekstant
Rektascenzija 10h {{{2}}}m
Deklinacija
Družina Herkul
Kvadrant SQ2
Površina 314 (°)²
(47th po velikosti)
Glavne zvezde 3
Bayer/Flamsteed
zvezde
28
Zvezde s planeti 5
Zvezde svetlejše
kot 3,00m
0
Zvezde znotraj
10,00 pc (32,62 ly)
5
Najsvetlejša zvezda α Sex (4.49m)
Najbližja zvezda LHS 292
(14.80 sv.l., 4.54 pc)
Messierova telesa brez
Meteorski roji Sekstantidi
Sosednja
ozvezja

Lev Vodna kača

Čaša
Vidno na širinah med +80° in −90°.
Najprimernejše opazovanje ob 21:00 - april.

Sekstant je šibko pomladno ekvatorialno ozvezdje, ki ga najdemo pod Levom. Leta 1687 ga je uvedel Johannes Hevel. Ime se nanaša na pripomoček, ki ga je tudi Hevel pogosto uporabljal pri opazovanju zvezd.

Vidne značilnosti[uredi | uredi kodo]

Ozvezdje Sekstanta (desno zgoraj nad Vodno kačo v zlati barvi) iz Uranijinega zrcala (1825)

Ozvezdje pokriva dokaj medli in redko posejni del neba. Opazimo samo eno zvezdo z magnitudo nad 5, in sicer α Sekstanta (4,49). Ozvezdje vsebuje nekaj dvojnih zvezd: γ, 35 in 40 Sekstanta, nekaj spremenljivih zvezd (β, 25, 23 Sekstanta in LHS 292). NGC 2115 je lečasta galaksija in edini pomembnejši objekt globokega neba. Ker leži na ekliptiki se zgodi, da ga prečka Luna ali nekateri planeti.

Območje ozvezdja je del polja, ki ga preučujejo v sklopu projekta COSMOS Vesoljskega teleskopa Hubble.

Sekstans B je dokaj svetla nepravilna pritlikava galaksija z magnitudo 6.6, 4,3 milijone svetlobnih let oddaljena od Zemlje. Je del krajevne skupine galaksij.[1]

CL J1001+0220 je od leta 2016 najbolj oddaljena jata galaksij, ki jo poznamo (z rdečim premikom z=2.506). Od Zemlje je oddaljena 11,1 milijard svetlobnih let.[2]

Junija 2015 so astronomi poročali o dokazu za zvezde populacije III v galaksiji Cosmos Redshift 7 (z = 6.60) v Sekstantu. Takšne zvezde so verjetno obstajale v zelo zgodnjem vesolju (visok rdeči premik) in prve proizvajale kemične elemente, težje od vodika, ki so potrebni za poznejši nastanek planetov in življenja, kot ga poznamo.[3][4]

Galerija[uredi | uredi kodo]

COSMOS-Gr30 je precej gosta regija vesolja z desetimi posameznimi galaksijami.[5]
 
Ozvezdje Sekstanta, kot ga lahko vidimo s prostim očesom.
 
Cosmos Redshift 7, najsvetlejša galaksija v zgodnjem vesolje se nahaja v ozvezdju Sekstansa (umetniška upodobitev).
 

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Levy 2005, str. 178.
  2. Wang, Tao; Elbaz, David; Daddi, Emanuele; Finoguenov, Alexis; Liu, Daizhong; Schrieber, Corenin; Martin, Sergio; Strazzullo, Veronica; Valentino, Francesco (2016). "Discovery of a galaxy cluster with a violently starbursting core at z=2.506". The Astrophysical Journal 828. Bibcode:2016ApJ...828...56W. arXiv:1604.07404. doi:10.3847/0004-637X/828/1/56. 
  3. Sobral, David; Matthee, Jorryt; Darvish, Behnam; Schaerer, Daniel; Mobasher, Bahram; Röttgering, Huub J. A.; Santos, Sérgio; Hemmati, Shoubaneh (4 June 2015). "Evidence For POPIII-Like Stellar Populations In The Most Luminous LYMAN-α Emitters At The Epoch Of Re-Ionisation: Spectroscopic Confirmation". The Astrophysical Journal 808: 139. Bibcode:2015ApJ...808..139S. arXiv:1504.01734. doi:10.1088/0004-637x/808/2/139. 
  4. Overbye, Dennis (17 June 2015). "Astronomers Report Finding Earliest Stars That Enriched Cosmos". New York Times. Pridobljeno dne 17 June 2015. 
  5. "A gigantic cosmic bubble". www.eso.org. Pridobljeno dne 13 November 2017. 

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]