Samostan Pantanasa

Samostansko poslopje
Samostan je na pol poti med Spodnjim mestom in gradom

Samostan Pantanasa (grško Μονή Παντανάσσης) je samostan Božje matere Pantanasa, posvečen bizantinskemu mestu Mistra na Peloponezu (Grčija).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Samostan je ustanovil Johanes Frangopulos, višji uradnik Morejske despotije v 15. stoletju. Glede na napis je bila cerkev posvečena septembra 1428.

Sredi 19. stoletja se je preoblikoval iz meniškega v nunski samostan grške pravoslavne cerkve. Je edini še naseljeni samostan v Mistri. Nune so se preživljale same, same pridelujejo kmetijske izdelke.

Notranjost cerkve

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Samostan sestavljajo glavna cerkev, samostanske celice, refektorij, kuhinja, kopalnice, shrambe, cisterna, bolnišnica, sobe za goste in mnogi drugi gospodarski prostori.

Glavna cerkev je središče samostana in je bila zgrajena pod vplivom zahodnih evropskih arhitekturnih slogov, zlasti gotike. Preostale stavbe so bile razporejene okoli cerkve in so zavarovane s kamnitim zidom.

Stenske poslikave[uredi | uredi kodo]

Freska v samostanski cerkvi: sveti Lazar

Samostanska cerkev ima dobro ohranjene freske s svetopisemskimi prizori in svetniki, ki so jih naredili bizantinski slikarji predvsem sredi 15. stoletja.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Manolis Chatzidakis: Mistra. Die mittelalterliche Stadt und ihre Burg. Ekdotike Athenon, Athen 1985, S. 95-107.
  • Maria Aspra-Bardabakē: Ē Monē tēs Pantanassas ston Mystra. Oi toichographies tu 15u aiōna. Emporikē Trapeza tēs Ellados, Athen 2005, ISBN 960-7059-17-4.
  • Stephanos Sinos: Ē architektonikē tu katholiku tēs Monēs tēs Pantanassas tu Mystra. Pataki, Athen 2013, ISBN 978-960-16-4735-7.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]