Salonin
| Salonin | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
.jpg) Saloninov antoninijan | |||||||||
| Rimski cesar | |||||||||
| Avgust Cezar | julij (?) 260 (samostojno, kratko) 258–260 | ||||||||
| Predhodnik | Galien | ||||||||
| Naslednik | Galien | ||||||||
| Rojstvo | okoli 242 Colonia Claudia Ara Agrippinensium[d] | ||||||||
| Smrt | 260 (star 18 let) Colonia Agrippina | ||||||||
| |||||||||
| Vladarska rodbina | Liciniji | ||||||||
| Oče | Galien | ||||||||
| Mati | Kornelija Salonina | ||||||||
Publij Licinij Kornelij Salonin Valerijan je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 258 do 260, * okoli 242, † 260, Colonia Agrippina, Germanija.
Zgodnje življenje
[uredi | uredi kodo]Rojen je bil okoli leta 242. Njegov oče je bil kasnejši cesar Galien, mati Kornelija Salonina pa je bila Grkinja iz Bitinije.[2][3] Leta 258 je Galien imenoval Salonina in njegovega starejšega brata Valerijana II., ki je kmelu zatem umrl, za cezarja. Poslal ga je v Galijo, da bi tam uveljavil očetovo cesarsko avtoriteto. Valerijana II. je poslal v Ilirske province za zaščitnika tamkajšnjega guvernerja Ingenuja. Za Saloninovega varuha je imenoval pretorijanskega prefekta Silvana. Kot cezar v Galiji je imel Salonin svoj glavni sedež v Kölnu.
Vladanje
[uredi | uredi kodo]Bray[4] domneva, da je Galien imenoval svoja sinova za cezarja na pobudo cesarja Valerijana I., ki je bil takrat višji cesar (avgust) in stari oče obeh imenovancev. Valerijan I. je bil tudi glava Licinijevega klana in imel očetovsko oblast nad vsemi člani cesarske družine, vključno s svojim sinom in socesarjem Galienom. Valerijan I. si je z imenovanji zagotovil nasledstvo in vzpostavil trajno cesarsko dinastijo. Kako si je zamislil odnose svojega vnuka Salonina z obstoječimi guvernerji in vojaškimi poveljniki galskih provinc, ni znano. Za domnevo, da je razmišljal tako sistematično kot Dioklecijan, ki je trideset let kasnene vzpostavil tetrarhijo, ni nobenega razloga. Ker je bil Silvan prekaljen vojak in upravitelj, se zdi, da je kot Saloninov varuh prav on imel resnično oblast v Galiji. To domnevo so pokazali dogodki, povezani z uzurpatorjem Postumom.
Leta 260, verjetno julija, je Silvan, nedvomno v Saloninovem imenu, ukazal Postumu, naj mu preda del plena, ki ga je zasegel germanskim bandam, ki so se vračale s plenilskega pohoda v Galijo. Postumusovi možje so se uprli poskusu uveljavljanja pravic zastopnika oddaljenega cesarja, ki očitno ni izpolnjeval dolžnosti zaščitnika galskih provinc, in naredili nasilno izjemo. Obrnili so se proti Saloninu in Silvanu, ki sta morala z nekaterimi zvestimi četami pobegniti v Köln. Postuma je njegova vojska verjetno prav v tistem času razglasila za cesarja. Postum je nato izkoristil val vojaškega nezadovoljstva, ki ga je komaj obvladal, in oblegal Salonina in Silvana v Kölnu.
Smrt
[uredi | uredi kodo]Galien, ki je bil v celoti angažiran drugje, verjetno je vodil kampanjo ob srednji Donavi, ni mogel narediti ničesar, da bi rešil svojega sina Salonina. Starejši cesar in Saloninov stari oče Valerijan I. je bil takrat verjetno že ujetnik perzijskega kralja Šapurja I. Obupani Saloninovi vojaki so Salonina razglasili za cesarja, morda v upanju, da bo Postumova vojska priznala njegovo imenovanje in se jim pridružila v prizadevanju za ohranitev cesarstvo - torej proti Valerijanu in Galienu. Če so to res upali, so bili kmalu razočarani, saj je Postumova vojska nadaljevala z obleganjem. Približno mesec dni kasneje so prebivalci Coloniae Agrippinae izročili Salonina in njegovega varuha njihovemu sovražniku. Postum ni mogel preprečiti, da ju je njegova vojska ubila. Kljub javnim izrazom obžalovanja se zdi malo verjetno, da bi se Postum resno potrudil preprečiti njuno usmrtitev.
Ali se je Galien strinjal z Valerijanovimi dinastičnimi načrti, ni znano. Zdi se, da je Saloninov umor kmalu po sumljivi smrti Valerijana II., zavrl Galienove ambicije po oblasti. Do konca svoje vladavine se ni potrudil, da bi svojega tretjega sina Egnacija Mariniana povzdignil na položaj cezarja ali ga kakor koli povezal s svojim položajem cesarja, čeprav mu je dovolil, da je bil izvoljen na pretežno ceremonialen položaj konzula za leto 268.
Družinsko drevo Licinijev
[uredi | uredi kodo]| Avl Egnacij Priscilijan filozof | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kvint Egnacij Prokul consul suffectus | Lucij Egnacij Viktor | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Egnacij Viktor Marinijan consul suffectus | 1. Marinijana |  Valerijan rimski cesar 253-260 | 2.Kornelija Galonija | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| predhodnik Emilijan rimski cesar 253 | (1) Galien rimski cesar 253-268 ∞ Kornelija Salonina | (2) Valerijan Mlajši consul suffectus | Klavdij Gotik rimski cesar 268-270 | Kvintil rimski cesar 270 | naslednk Avrelijan rimski cesar 270-275 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Valerijan II. cezar | Salonin socesar | Publij Licinij Egnacij Marinijan konzul 268 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Njegovo polno ime po samorazglasitvi za cesarja se je glasilo IMPERATOR CAESAR CORNELIVS LICINIVS SALONINVS VALERIANVS PIVS FELIX INVICTVS AVGVSTVS, kar pomeni "vojaški poveljnik Cezar Kornelij Licinij Salonin Valerijan, pobožen, srečen, neporažen, avgust".
- ↑ Lissner, Ivar (1958). The Caesars: might and madness. Putnam. str. 291. OCLC 403811.
- ↑ Bengtson, Hermann; Bloedow, Edmund Frederick (1988). History of Greece: from the beginnings to the Byzantine era. University of Ottawa Press. str. 344. ISBN 0-7766-0210-1.
- ↑ Bray, John (1997). Gallienus: A study in reformist and sexual politics. Adelaide: Wakefield Press.
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Galien |
Rimski cesar 260 Služboval ob: Galienu |
Naslednik: Galien |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
