Saint-Jean-de-Maurienne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Saint-Jean-de-Maurienne
Lega
Zemljevid
Saint-Jean-de-Maurienne se nahaja v Francija
Saint-Jean-de-Maurienne
Saint-Jean-de-Maurienne se nahaja v Auvergne - Rona - Alpe
Saint-Jean-de-Maurienne
45°16′36″N 6°20′42″E / 45.27667°N 6.34500°E / 45.27667; 6.34500Koordinati: 45°16′36″N 6°20′42″E / 45.27667°N 6.34500°E / 45.27667; 6.34500
DržavaFrancija
RegijaAuvergne-Rona-Alpe
DepartmaSavoie
OkrožjeSaint-Jean-de-Maurienne
KantonSaint-Jean-de-Maurienne
InterkomunalitetaSkupnost občin
Cœur du Maurienne
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Pierre-Marie Charvoz
Površina
1
11,51 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
7.536
 • Gostota650 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
73248 /73300
Nadmorska višina489–1.200 m
(povp. 566 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Saint-Jean-de-Maurienne (provansalsko Sent-Jian-de-Môrièna) je naselje in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Savoja. Leta 1999 je naselje imelo 8.902 prebivalca.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v Savoji ob sotočju rek Arc in Arvan, kjer se združita tudi dve gorski dolini, Maurienne in Arves.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Saint-Jean-de-Maurienne je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Albiez-le-Jeune, Albiez-Montrond, Le Châtel, Fontcouverte-la Toussuire, Hermillon, Jarrier, Montricher-Albanne, Montvernier, Pontamafrey-Montpascal, Saint-Jean-d'Arves, Saint-Julien-Montdenis, Saint-Pancrace, Saint-Sorlin-d'Arves, Villarembert in Villargondran s 15.666 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Aiguebelle, La Chambre, Lanslebourg-Mont-Cenis, Modane, Saint-Jean-de-Maurienne in Saint-Michel-de-Maurienne z 41.607 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Saint-Jean-de-Maurienne se je prvotno imenoval le Maurienne oz Moriana v latinščini. Nekdanjo grofijo v lasti savojskih grofov, kasnejših vojvodov, je aneksirala francoska vojska v času revolucije. V obdobju Ancien Régima je bil kraj sedež škofije, ukinjene s konkordatom iz leta 1801, obnovljene leta 1825, v letu 1966 pa skupaj s sosednjo škofijo Tarentaise združene z metropolijo s sedežem v Chambéryju; slednja je tudi prevzela njuni imeni.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • katedrala sv. Janeza Krstnika iz 11. stoletja; njegove relikvije so bile prinešene v dolino Moriane iz Aleksandrije,
  • samostan iz sredine 15. stoletja,
  • muzej ljudskih običajev doline Moriane,
  • muzej Mont Corbier, zgodovina likerja.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.