Bazilika svete Družine, Barcelona

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Sagrada Família)
Skoči na: navigacija, iskanje
Bazilika svete Družine


Geografski položaj v Španiji
Geografski položaj v Španiji
Bazilika svete Družine
Geografski položaj v Španiji
41°24′13″N 2°10′28″E / 41.40358°N 2.174367°E / 41.40358; 2.174367Koordinati: 41°24′13″N 2°10′28″E / 41.40358°N 2.174367°E / 41.40358; 2.174367
Kraj Barcelona
Država Zastava Španije Španija
Verska skupnost Rimskokatoliška
Posvetitev sveta Družina
Status bazilika (7. november 2010)
Funkcionalno stanje aktivno, nedokončano
Razglasitev dediščine 1969, 1984
Splet Sagradafamilia.cat
Zgodovina
Prejšnja imena cerkev svete Družine
Začetek gradnje 1882
Konec gradnje 2026-2028 (predvidoma)
Posvečena 7. november 2010
Arhitektura
Arhitekt Antoni Gaudí
Slog modernizem
Zmogljivost 9.000
Dolžina 90 m
Širina 60 m
Širina ladje 45 m
Število zvonikov 18 (ob dograditvi)
Višina zvonika 172,5 m (najvišji na svetu ob dograditvi)

Bazilika svete Družine, splošno znana po skrajšanem španskem imenu Sagrada Familia (uradno katalonsko Temple Expiatori de la Sagrada Família, špansko templo Expiatorio de la Sagrada Familia, v dobesednem slovenskem prevodu Spokorniško svetišče svete Družine), je masivna bazilika v Barceloni, ki so jo začeli graditi leta 1882, a še do danes ni končana. Arhitekturno jo je zasnoval znameniti španski arhitekt Antoni Gaudí. Slednji je na projektu delal 40 let ter mu popolnoma posvetil zadnjih 15 let svojega življenja. Po njegovi smrti je vodstvo del prevzel Domènec Sugrañes i Gras, leta 1936 pa jo je prekinila španska državljanska vojna. Med vojno so porušili dele nedokončane cerkve ter uničili tudi načrte. Kasnejša, tudi današnja nadaljevanja gradnje temeljijo na rekonstrukciji Gaudíjevih načrtov. Od leta 1940 naprej so pri gradnji sodelovali arhitekti Francesc Quintana, Isidre Puig Boada, Lluís Bonet i Gari, Francesc Cardoner, Jordi Bonet i Armengol in Mark Burry.

Po trenutnih načrtih naj bi bila zgradba končana leta 2026, kar sovpada s stoletnico Gaudíjeve smrti. 7. novembra 2010 je še nedokončano cerkev posvetil Papež Benedikt XVI. in jo razglasil za manjšo baziliko.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]