Wikipedija:Slogovni priročnik/Besede, na katere je treba biti pozoren

»WP:BESEDE« se preusmerja sem. Za pravilo o besedah kot temah člankov glej Wikipedija:Wikipedija ni slovar. Za oblikovanje besed, omenjenih v besedilu glej Wikipedija:Slogovni priročnik/Oblikovanje besedila § Besede kot besede.

V Wikipediji ni prepovedanih besed ali izrazov, vendar je treba nekatere izraze uporabljati previdno, saj lahko vnašajo pristranskost. Poskuašjte se izogibati izrazom, ki so laskavi, slabšalni, nejasni, klišejski ali podpirajo določeno stališče.

Nasveti v tej smernici niso omejeni na zgled in se ne smejo razlagati rigidno. Če je mogoče besedo zamenjati z bolj jasno, je to treba storiti. Nekatere besede imajo v nekaterih tehničnih kontekstih specifične pomene in so v teh kontekstih sprejemljive . Kar je pomembno, je, da so članki dobro napisani in skladni z osnovnimi pravili – Wikipedija:Nepristranskost, Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja in Wikipedija:Preverljivost. Smernica ne velja za citate, ki jih je treba zvesto povzeti po viru (glej Wikipedija:Slogovni priročnik § Navedki).

Če menite, da sami ne morete izboljšati članka, lahko dodate oznako za predlogo, s katero opozorite druge urejevalce, da je treba članek popraviti.

Besede, ki lahko vnašajo pristranskost

Puhlost

Glej tudi: Wikipedija:Nepristranskost

Besede, na katere je treba biti pozoren: legendaren, najboljši, veliki, priznan, ikoničen, vizionarski, izjemen, vodilni, proslavljen, priljubljen, nagrajen, prelomen, najsodobnejši, inovativen, revolucionaren, izreden, briljanten, hit, slaven, uveljavljen, odličen, prestižen, vrhunski, spoštovan, odmeven, virtuozen, častni, neprekosljiv, edinstven, prebojen, fenomenalen ...

Besede, kot so te, se pogosto uporabljajo brez pripisa za promoviranje predmeta članka, pri čemer niti ne posredujejo niti ne povzemajo preverljivih informacij. Med sodelavci Wikipedije so znane kot »sajenje rožic« (v angleščini »peacock terms«). Namesto s subjektivnimi izjavami opišite pomembnost predmeta z navajanjem dejstev in mnenja pripišite njihovim avtorjem.

Zgled rožice:

Bob Dylan je ključna osebnost kontrakulture 1960-ih in odličen pisec pesmi.

Zgolj dejstva:

Dylan je bil uvrščen na lestvico revije Time 100 najpomembnejših ljudji stoletja, v kateri je bil označen za »mojstrskega pesnika, jedkega družbenega kritika in neustrašnega vodilnega duha generacije kontrakulture«.^[1] Do sredine 1970-ih let je njegove pesmi predelalo več sto drugih izvajalcev.^[2]

Članek, ki uporablja takšen jezik, je treba preoblikovati in popraviti napako. Če urejevalec ni prepričan, kako naj popravek izvede, lahko članek označi z ustrezno predlogo, kot je n primer {{puhlica}}.

Puhlice so zgled pozitivno zaznamovanega jezika.Ravno tako se je treba izogibati negativno zaznamovanemu jeziku. Opis ljudi, odgovornih za javno porabo« (nevtralen izraz) , je lahko zaznamovan v obe smeri; opisani so lahko kot »politiki, ki obdavčujejo in zapravljajo ter si sposojajo na račun naših vnukov« ali kot »javni uslužbenci, ki skrbijo za ključne naložbe v našo osnovno infrastrukturo za javno dobro«.

Sporne oznake

»SLOG:NALEPKA« se preusmerja sem. Za druge pomene glej SLOG:NALEPKA (razločitev).

Besede, ki se jim je treba izogibati: kult, rasist, perverzen, seksist, homofoben, transfoben, mizogin, sekta, fundamentalist, heretik, ekstremist, zanikovalec, terorist, borec za svobodo, nestrpnež, mit, neonacist, afera, psevdo-, kvazi-, kontroverzno, sporno ...

Vrednostne oznake – npr. poimenovanje organizacije kot kult, posameznika kot rasista, seksista, terorista ali borca za svobodo ali spolne prakse kot perverzije – lahko izražajo kontroverzno mnenje in se jim je bolje izogniti, razen če jih za opisovanje teme pogosto uporabljajo zanesljivi viri; v tem primeru uporabite medbesedilni pripis. Izogibajte se besedi mit v njenem nestrokovnem pomenu in za vsako strokovno uporabo tega izraza vzpostavite strokovni kontekst.

Predpona psevdo- ali kvazi- označuje nekaj lažnega ali izmišljenega, kar je lahko kontroverzno. Pripona -i(j)ada ali v angleščini -gate lahko kaže na obstoj škandala. V člankih jo uporabljajte samo, kadar je dobro uveljavljena v virih, npr. perišićijada, valvasorjada, pri čemer jo v primeru dvoma pripišite viru. Enako velja tudi za izraza afera in škanadal. Namesto opisa posameznika s subjektivnim in nedoločnim izrazom kontroverzen brarlcem zagotovite informacije o zadevni kontroverznosti. Prepričajte se, da o kontroverznosti pišejo zanesljivi viri in da se izraz ne uporablja za pripisovanje nezaslužene teže robnih teorij.

Glede izraza psevdoznanost: Skladno z nepristanskim stališčem je treba kvaziznanstvene poglede jasno opisati kot take. Izraz psevdoznanost' se lahko uporablja za ločitev robnih teorij od glavnega znanstvenega toka.

Nepodprti pripisi

Besede, na katere je treba biti pozoren: nekateri pravijo, številni strokovnjaki menijo, mnogi čutijo, verjame se, domneva se/velja, da/šteje se, mnogi so mnenja, večina je prepričana, znanstveniki so sporočili, pogosto se poroča, po splošnem prepričanju, raziskave so pokazale, znanost pravi, literatura navaja, pogosto se trdi, uradno, širše sprejeto je, X je bilo opisank kot Y ...

Izmuzljive besede ali izmuzljivke so besede in fraze, namenjene ustvarjanju vtisa, da je bilo povedano nekaj posebnega in pomembnega, čeprav je bila dejansko sporočena le nejasna ali dvoumna trditev. Pogosta oblika izmuzljivega izražanja je nejasno priposovanje, pri katerem se izjava opira na avtoriteto, vendar nima vsebinske podlage. Besedne zveze, kot so zgornje, dajejo trditvam videz podpore, vendar lahko bralcu onemogočijo, da bi oceni vir stališča. Prikrivajo lahko tudi pristransko stališče. Trditve o tem, kaj ljudje pravijo, mislijo, čutijo ali verjamejo in kaj je bilo dokazano, preverjeno ali potrjeno, je treba jasno pripisati.

Zgoraj navedeni primeri niso samodejno izmuzljive besede. Uporabljajo se lahko tudi v uvodnem razdelku članka ali v tematskem stavku odstavka, pripis pa je naveden v nadaljnjem besedilu. Podobno lahko podobne izraze uporabljajo pogledi, ki niso ustrezno pripisani zanesljivemu viru, če ti izrazi točno podajajo mnenje vira. Zanesljivi viri lahko analizirajo in interpretirajo, če pa bi to počeli urejevalci, bi kršili pravili izogibanja izvirnemu raziskovanju in nepristranskega stališča. Prav tako nimata mesta v člankih Wikipedije uredniška ironija, kot npr. »Kljub temu da ribiči lovijo ribe, jih običajno ne najdejo«, in obsojanje z blago pohvalo, npr. »Znano je, da je oseba X spretna v golfu, vendar je slabša od osebe Y«.

Članke, ki vsebujejo izmuzljivke, je najbolje prepisati tako, da so podprti z zanesljivimi viri; lahko pa jih označite s predlogo Predloga:Izmuzljivo, {{Čigavo mnenje}} ali podobno, da izpostavite težavo za prihodnje bralce (ki se lahko odločijo, da jih bodo odpravili).

Izražanje dvoma

Besede, na katere je treba biti pozoren: domevni, očitni, dozdevni, verjetni, obtoženi, tako imenovani ...   Prav tako uporaba navednic za zastraševanje: »poročilo« Univerze; čezmerno poudarjanje: »... a Baptistična cerkev«

Besede, kot so domnevni, očitni, dozdevni in verjetni lahko izražajo, da e določena trditev netočna, čeprav se obtoženi in domevni uporabljata, ko se nepravilnost zatrjuje, vendar ni dokončno potrjena, npr. pri ljudeh, ki čakajo na kazenski postopek ali so v njem; kadar jih uporabljate, poskrbite, da je vir obtožbe jasen. Tako imenovani lahko pomeni splošno poimenovan, napačno poimenovan ali sporno poimenovan, kar pa je včasih težko razlikovati. Pri prvem pomenu je bolje uporabiti preprosto poimenovan, pri drugih primerih pa so primernejše podrobne in pripisane razlage.

Podoben učinek ima lahko tudi napačno uporabljeno ločilo. Narekovaji, kadar ne označujejo dejanskega citata, se lahko razumejo kot »strašilni narekovaji«, kar pmeni, da se pisec distancira od sicer običajne razlage citiranega izraza. Uporaba poudarka lahko spremeni nedolžno besedo v zaznamovan izraz, zato je treba previdno ravnati tudi v takih primerih.

Urednikovanje

Besede, na katere je treba biti pozoren: zlasti, treba je vedeti, domnevno, baje, zanimivo, v osnovi, povsem, dejansko, jasno, absolutno, seveda, brez dvoma, zagotovo, z veseljem, žal, tragično, primerno, k sreči, na žalost, neprilično ...

Uporabi prislovov, kot sta zlasti in zanimivo, ter fraz, kot je treba je vedeti, za podarjanje nečesa kot posebej pomembnega ali gotovega, ne da bi se to stališče pripisalo, se je treba za ohranjanje nevtralnega tona običajno izogibati. Izrazi, kot so v osnovi, praktično in v bistvu lahko izražajo določeno interpretativno stališče in jih je zato treba v kontroverznih primerih prav tao pripisati. Previdnost je potrebna pri besedi dejansko, ki implicira, da je nekaj v nasprotju s pričakovanji; poskrbite, da bo to preverljivo in ne samo predpostavljeno. Jasno, očitno, seveda in zagotovo predpostavljajo preveč o bralčevem znanju in perspektivi ter pogosto pomenijo besedičenje. Wikipedija se ne sme opredeljevati glede tega, ali je bil dogodek srečen ali ne.

Tak pristop prepričevalnega pisanja je tudi v nasprotju s pravilom o izogibanju izvirnemu raziskovanju (Wikipedija ne poskuša bralca usmerjati k določeni interpretaciji ali zaključku) ter nedajanjem navodil in izogibanjem domevanju (Wikipedija ne prestopa četrte linije in ne piše bralcu, razen z navigacijskimi preusmeritvemi).

Besede, na katere je treba biti pozoren: vendar, toda, kljub, a, čeprav, poleg tega, obenem, nasprotno ...

Bolj subtilno lahko urednikovanje izraža implikacije, ki niso podprte z viri. Kadar se uporabljajo za povezovanje dveh izjav, lahko besede, kot so vendar, toda, kljub in čeprav implicirajo povezavo, ki je v resnici ni, in neupravičeno postavljajo pod vprašaj veljavnost prve izjave, hkrati pa dajejo prevelik poudarek verodostojnosti druge izjave.

Sopomenke za reči

Besede, na katere je treba biti pozoren: razkriti, opozoriti, pojasniti, izpostaviti, razložiti, ugotoviti, povedati, sklepati, vztrajati, domnevati, trditi, zagotoviti, priznati, izpovedati, zanikati, zatrjevati ...

Pri nekaterih vrstah pisanja se lahko ponavljajoča se uporaba besede reči šteje za dolgočasno, zat se pisce spodbuja k uporabi sopomenk. V Wikipediji je pomembneje izogibati se jeziku, ki ustvarja neupravičene sklepe.

Rekel, izjavil, opisal, navedel, komentiral, zapisal in po mnenju so skoraj vedno nepristranski in natančni izrazi. Večja skrbnost je potrebna pri bolj zaznamovanih izrazih. Če na primer napišemo, da je oseba nekaj pojasnila, razložila, izpostavila, ugotovila, poudarila, pokazala ali razkrila, lahko to pomeni, da je to res, namesto da bi preprosto sporočili, da je bilo to rečeno. Če zapišemo, da je nekdo vztrajal, opazil, domneval ali sklepal lahko to kaće na stopnjo skrbnosti, odločnosti ali stopa do dokazov, tudi če take stvari niso preverljive.

Trditi, ad je nekdo nekaj zagotovil ali zatrjeval, lahko podvomimo v verodostojnost njegove izjave, saj poudarimo morebitno protislovje ali namignemo na neupoštevanje dokazov. Podobno je potrebna skrbnost pri uporabi izrazov priznati, izpovedati, razkriti in zanikati, še zlasti pri živečih osebah, saj lahko ti glagoli neutemeljeno kažejo na krivdo.

Da b se izognili pastem pristranskega izražanja in dolgočasnemu ponavljanju »je rekel ... je rekla ...«, razmislite o preoblikovanju besedila, da odstranite potrebo po takih glagolih že na začetku; pogosto ustvarjajo občutek ponavljanja v prozi ponavljajoče se informacije]] in ne ponavljanje posameznih besed.