Rosnica

Rosnica, slikana na Golovcu
	;
Ohranitveno stanje taksona
	; najmanj ogrožen (IUCN)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Amphibia (dvoživke);
Red:	Anura (brezrepe dvoživke);
Družina:	Ranidae (prave žabe);
Rod:	Rana (prava žaba);
Vrsta:	R. dalmatina;
Znanstveno ime
	Rana dalmatina; Bonaparte, 1840

Za druge pomene glej Rosnica (razločitev).

Rosnica ali sivka (znanstveno ime Rana dalmatina) je dvoživka iz rodu Rana (prava žaba).

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Zadnji kraki so pri rosnici zelo dolgi, zato je odlična skakalka. Skoči lahko tudi 2 metra daleč. Hrbet je svetlo rjav z veliko temnimi pikami, boki so rumeni z rjavimi progami. Ob straneh glave ima temno senčno pego. Gobec je ošiljen, zenica pa vodoravna. Samci imajo debelejše sprednje noge. Bobnič je velik. Rosnica zraste do približno 5-9 cm. Samci se oglašajo s šibkim glasom »ok-ok-ok«.

Življenjski prostor[uredi | uredi kodo]

Rosnica živi na kopnem v vlažnih nižinskih habitatih. Najdemo jo na mokrih travnikih, svetlih listnatih in mešanih gozdovih. Za rosnico je značilna hibernacija pod kamni, podrtimi drevesnimi debli ali pa zarita v peščena tla. V vodi se zadržujejo le med parjenjem, nekateri samci pa zimo pogosto preživijo pod ledenim pokrovom v vodi.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Rosnice se razmnožujejo ponoči, zgodaj spomladi, takoj ko se začne topiti led na ribnikih. Oploditev je zunanja. Mrest leži pod vodno gladino in ima obliko kepe. Jajčeca imajo premer 2-3 mm.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Razširjena je v Severni, Srednji in Južni Evropi ter v severnem delu Turčije. V Sloveniji je splošno razširjena.

Viri[uredi | uredi kodo]

Garms, Harry; Borm, Otto (1981). Živalstvo Evrope. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 19544065.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: rosnica

Rosnica