Rosnica

Rosnica
	Rosnica, slikana na Golovcu
Ohranitveno stanje
	; najmanj ogrožen (IUCN 3.1)
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Amphibia (dvoživke)
Red:	Anura (brezrepe dvoživke)
Družina:	Ranidae (prave žabe)
Rod:	Rana (prava žaba)
Vrsta:	R. dalmatina
Dvočlensko ime
	Rana dalmatina; Fitzinger in Bonaparte, 1839
	Območje razširjenosti (zeleno)
Sinonimi
	Rana agilis Thomas, 1855; Rana gracilis Fatio, 1862; Rana temporaria var. agilis Schreiber, 1875; Rana temporaria agilis Bedriaga, 1881; Rana agilis agilis Cope, 1886; Rana (Crotaphitis) agilis Schultze, 1891; Rana (Rana) dalmatina Guibé, 1950; Rana agiloides Brunner, 1951; Rana mülleri Brunner, 1959; Rana (Rana) dalmatina Dubois, 1987; Rana (Laurasiarana) dalmatina Hillis & Wilcox, 2005;

Rosnica ali sivka (znanstveno ime Rana dalmatina) je dvoživka iz rodu Rana (prava žaba).^[2]

Značilnosti

Zadnji kraki so pri rosnici zelo dolgi, zato je odlična skakalka. Skoči lahko tudi 2 metra daleč. Hrbet je svetlo rjav z veliko temnimi pikami, boki so rumeni z rjavimi progami. Ob straneh glave ima temno senčno pego. Gobec je ošiljen, zenica pa vodoravna. Samci imajo debelejše sprednje noge. Bobnič je velik. Rosnica zraste do približno 5–9 cm. Samci se oglašajo s šibkim glasom »ok-ok-ok«.

Življenjski prostor

Rosnica živi na kopnem v vlažnih nižinskih habitatih. Najdemo jo na mokrih travnikih, svetlih listnatih in mešanih gozdovih. Za rosnico je značilna hibernacija pod kamni, podrtimi drevesnimi debli ali pa zarita v peščena tla. V vodi se zadržujejo le med parjenjem, nekateri samci pa zimo pogosto preživijo pod ledenim pokrovom v vodi.

Razmnoževanje

Rosnice se razmnožujejo ponoči, zgodaj spomladi, takoj ko se začne taliti led na ribnikih. Oploditev je zunanja. Mrest leži pod vodno gladino in ima obliko kepe. Premer posameznega jajčeca brez želatinastega ovoja meri 1,5 mm.^[3]

Razširjenost

Razširjena je v Severni, Srednji in Južni Evropi ter v severnem delu Turčije. V Sloveniji je splošno razširjena do 1.000 m nadmorske višine.^[4]

Sklici

↑ U?ur Kaya; Sergius Kuzmin; Max Sparreboom; in sod. (2009). »Rana dalmatina«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2009 e.T58584A11790570. doi:10.2305/IUCN.UK.2009.RLTS.T58584A11790570.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.
↑ Frost, Darrel R. (2013). »Rana dalmatina Fitzinger, 1839«. Amphibian Species of the World 5.6, an Online Reference. American Museum of Natural History. Pridobljeno 27. novembra 2013.
↑ »Rana dalmatina«. AmphibiaWeb. Pridobljeno 16. aprila 2021.
↑ »ROSNICA Rana dalmatina Fitzinger in Bonaparte, 1838«. Informacijski center za varstvo dvoživk Slovenije / CKFF. Pridobljeno 13. februarja 2026.

Viri

Garms, Harry; Borm, Otto (1981). Živalstvo Evrope. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 19544065.

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi rosnica v Wikimedijini zbirki

[iucn_status_19_November_2021-1] U?ur Kaya; Sergius Kuzmin; Max Sparreboom; in sod. (2009). »Rana dalmatina«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2009 e.T58584A11790570. doi:10.2305/IUCN.UK.2009.RLTS.T58584A11790570.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.

[frost-2] Frost, Darrel R. (2013). »Rana dalmatina Fitzinger, 1839«. Amphibian Species of the World 5.6, an Online Reference. American Museum of Natural History. Pridobljeno 27. novembra 2013.

[AmphibiaWeb-3] »Rana dalmatina«. AmphibiaWeb. Pridobljeno 16. aprila 2021.

[ckff-4] »ROSNICA Rana dalmatina Fitzinger in Bonaparte, 1838«. Informacijski center za varstvo dvoživk Slovenije / CKFF. Pridobljeno 13. februarja 2026.

[1]

[2]

[3]

[4]