Rosnica
| Rosnica, slikana na Golovcu | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
.jpg) | ||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Rana dalmatina Bonaparte, 1840 |
Rosnica ali sivka (znanstveno ime Rana dalmatina) je dvoživka iz rodu Rana (prava žaba).
Značilnosti[uredi | uredi kodo]
Zadnji kraki so pri rosnici zelo dolgi, zato je odlična skakalka. Skoči lahko tudi 2 metra daleč. Hrbet je svetlo rjav z veliko temnimi pikami, boki so rumeni z rjavimi progami. Ob straneh glave ima temno senčno pego. Gobec je ošiljen, zenica pa vodoravna. Samci imajo debelejše sprednje noge. Bobnič je velik. Rosnica zraste do približno 5-9 cm. Samci se oglašajo s šibkim glasom »ok-ok-ok«.
Življenjski prostor[uredi | uredi kodo]
Rosnica živi na kopnem v vlažnih nižinskih habitatih. Najdemo jo na mokrih travnikih, svetlih listnatih in mešanih gozdovih. Za rosnico je značilna hibernacija pod kamni, podrtimi drevesnimi debli ali pa zarita v peščena tla. V vodi se zadržujejo le med parjenjem, nekateri samci pa zimo pogosto preživijo pod ledenim pokrovom v vodi.
Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]
Rosnice se razmnožujejo ponoči, zgodaj spomladi, takoj ko se začne topiti led na ribnikih. Oploditev je zunanja. Mrest leži pod vodno gladino in ima obliko kepe. Jajčeca imajo premer 2-3 mm.
Razširjenost[uredi | uredi kodo]
Razširjena je v Severni, Srednji in Južni Evropi ter v severnem delu Turčije. V Sloveniji je splošno razširjena.
Viri[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: rosnica |
