Rodbina Pangerc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rodbina Pangerc
Grb-istrskegrofije.jpg
Priimek: Pangerc - Pongratz
Plemiški predikat: Fevdalni Gospodje - Herren und Landmänner in Istrien
Področje:
Holy roman flag1806.png Sveto rimsko cesarstvo
Zastava Avstrijskega cesarstva Avstrijsko cesarstvo
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Država danes: Zastava Italije Italija
Izvor:
Holy roman flag1806.png Sveto rimsko cesarstvo
Naziv: Herren und Landmänner in Istrien,

Ritter des Österreichisch kaiserlichen F.J. Ordens

Glavne veje: Pangerc - Pongratz
Najpomembnejši predstavnik: Josip Pangerc, Friedrich Marx

Predstavniki rodbine Pangerc - Pongratz, so bili zemljiški gospodje, nosilci cesarskih in cerkvenih upravnih ter vojaških funkcij v Istrski mejni grofiji in na tržaškem.

Josephus Jacobus Pangerc (1823-1907) zemljiški Gospod in prvi izvoljeni nadžupan v Dolinski občini
Josip Pangerc (1868 - 1925)
C.k. general Friedrich Marx
Nekateri Člani Rodbine Pangerc, med temi Josip Pangerc, Dolinski dekan in častni stolni kanonik Jurij Gregorius Jan, Uršula Pangerc -Sancin, Marija Pangerc -Vodopivec, ter dve gospe v slovenskih narodnih nošah.

Izvor[uredi | uredi kodo]

Predstavniki te rodbine, avstrijskega izvora, so se na začetku 16. stoletja preselili v Istro kot zemljiški gospodje in škofovski vazali na obsežnem območju dolinske pražupnije, kjer so zaradi vpliva skoraj izključno slovenskega prebivalstva se slovenizirali.

Načelnik istrske rodbine Pangerc (Pongratz) je bil v letih 1907–1925 Josip Pangerc.

Jožef Jakob (Josephus Jacobus) Pangerc starejši[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v Dolini 15.avgusta 1823 kot prvo rojeni sin zemljiškega Gospoda v Dolini Josephusa Casparrusa Pangerca, veleposestnika, cesarskega sodnika in nadžupana dolinske županije. Imel je skupno s sinovi in hčerkami 10 otrok; velja omeniti Josipa Pangerca in dve hčerki: to sta bile Uršula Pangerc, poročena z veleposestnikom in županom Josipom Sancinom iz Doline, in Marija Pangerc, poročena s posestnikom Jakobom Vodopivcem. Uršula, rojena 26.seprembra 1855, je bila leta 1873 imenovanza za prvo cesarsko in kraljevo poštno ekspedientko v Dolini in v Bregu nasploh. Bila je tudi nadarjena v petju in v pisanju proze ter v uprizarjanju gledaliških predstav, ki so se odvijale v Pangerčevi dvorani v Dolini. Ohranjeni so še njeni zvezki poezij. Več let je pela v zboru Bralnega društva v Dolini, kasneje v zboru društva "Vodnik" in v cerkvenem pevskem zboru v Dolini ter sodelovala v dramskem oz. veseličnem odseku društva. Bila je ustanoviteljica in dolgo let predsednica Marijene družbe v Dolini pri Trstu.

Oskar Franc Jožef[uredi | uredi kodo]

Prvorojeni sin Josipa Pangerca, Oskar Franciscus Josephus Pangerc (Oskar Franc Jožef), se je šolal za oficirja pri avstrijski cesarski akademiji za oficirje v Ljubljani. V mladosti je po opravljenem šolanju v Dolini odšel na cesarsko-kraljevo gimnazijo v Pulj, nato je šolanje za ekonoma dokončal na deželni kranjski šoli, ki je bila na gradu Grm pri Rudolfovem pri Novem mestu. Zaročen je bil z Lojzi Gorup. Med prvo svetovno vojno je bil 6. junija 1915 usmrčen v Nadvorni v Galiciji (sedaj Ukrajina).

Rodbina Pangerc-Marx[uredi | uredi kodo]

Na začetku 20. stoletja se je sin Josipa Pangera, Ljubivoj Amatus Aurjàl Sava, polkovnik vojaškega regimenta v Modeni, poročil s potomko avstrijske plemiške družine. To je bila vnukinja Friedricha Marxa. Friedrich Marx je živel na Dunaju, v lastnem dvorcu v središču mesta Gradec ter med poletjem v družinskem gradu Schloss Hohenburg v Oberdrauburgu na avstrijskem Koroškem, kjer je 19. junija 1905 tudi umrl. Friedrich Marx se je rodil 20. septembra 1830 v Steinfeldu na Koroškem. Poleg njegove zavidljive kariere oficirja različnih avstrijski regimentov na Dunaju je Friedrich Marx še danes znan v Avstriji kot pisatelj in pesnik. Njegove pesmi so bile prvič objavljene leta 1862 v zbirki pod naslovom Gemüt und Welt erschienen (Um in svet pojavov). V letu 1863 je izšla njegova tragedija Das Trauerspiel Olympias; leta 1869 dramsko delo Das Schauspiel Jacobä von Bayern (gledališka igra Jacobä iz Bavarske) in še leta 1875 "Das lyrische Epos Bruno von Kärnten" (Lirski ep Bruno iz Koroške). Od leta 1870 do leta 1872 je bil Marx predsednik Združenja koroških pisateljev. Leta 1877 je bil ponovno poklican k avstrijskim vojnim oblastem, ki so mu podelile mesto generala Celovškega regimenta "Steirisch-kärtnerischen Landwehr IR 4 in Klagenfurt".Večlja omeniti , da je leta 1850 bil kadet v zmagovitem regimentu maršala Radezkija. Leta 1892 se je upokojil. Živel je v Grazu v palači njegove soproge in v Oberdrauburgu. Družina Friedricha Marxa je tkovala tesne prijateljske odnose z avstrijsko družino Windisch-Graetz, ki je imela svoj sedež v gradu Haasberg v kraju Planina pri Rakeku, kjer so Marxovi in Windischgreatzovi imeli skupne posesti. Princ Alfred III. zu Windisch-Grätz je bil med drugim od leta 1893 do leta 1895 avstrijski prvi minister. Do danes so v Avstriji poimenovali več ulic in trgov po Friedrichu Marxu.[1]

Pangerčev rodbinski dvorec[uredi | uredi kodo]

Prva omemba te stavbe sega v 13. stoletje, ko je bila slednja omenjena v listini kapiteljskega arhiva sv. Justa v Trstu kot "Domus Domini Episcopi" in "Curia Episcopatus", torej, kot škofovski dvorec z obzidjem. V njej je danes sedež "Srednjeevropskega inštituta za zgodovino in kulturo Josip Pangerc" in sedež rodbinskega arhiva omenjene rodbine. V veliki dvorani so se 27. oktobra leta 1881 sestali Ivan Nabergoj - ustanovitelj političnega društva Edinost, dekan Jurij Jan, koprski okrajni glavar Busizio, Viktor Dolenc, Josip Malalan, Rajmund Mahorčič ter še drugi odborniki Edinosti ter v Pangerčevi dvorani izvolili nov odbor političnega društva Edinost.

Rodbinski arhiv Pangerc[uredi | uredi kodo]

Josip Pangerc in ostali družinski člani so za seboj pustil veliko in bogato zapuščino raznolikih javnih in zasebnih, načrtov stavb in cest, veliko bero javnih in zasebnih pisem, bogato knjižnico s slovenskimi, nemškimi, hrvaškimi, madžarskimi in italijanskimi publikacijami, časopisi, prosvetne, teološke, šolske knjige, pesniške zbirke, veliko število originalnih notnih rokopisov iz 18. in 19. stoletja, ustanovne akte in druge dokumente Hranilnice in posojilnice v Dolini, Dolinske Občine, krajnega šolskega sveta, dunajskega državnega zbora, istrskega deželnega zbora, Vinarske zadruge v Dolini, Okrajne kmetijske zadruge v Dolini, hidrotermalnih zdravilišč v Dolini, dolinske srenje, ipd. Hranijo se še nekateri dokumenti iz gradu Fünfenberg in Socerbskega gradu. Arhiv hrani še fotografski fond s posnetki iz 19. in 20. stoletja ter različne predmete iz starinskega prega rodbine Pangerc in Marx.

Zgodovinski arhiv je septembra 2014 Italjansko ministerstvo za kulturne dobrine razglasilo arhiv za zgodovinsko kulturno dediščino in ga uradno zaščitilo z ministerskim odlokom.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Rodbinski Arhiv Pangerc
  • Rodbinski Arhiv rodbine Marx
  • 23 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich (1872)
  • Steiermärkisches Landesarchiv - Verwaltung - Land Steiermark
  • Österreichisches Staatsarchiv - Wiener Kriegsarchiv

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Uradna spletna stran

  1. ^ http://de.wikipedia.org/wiki/Steinfeld_(K%C3%A4rnten)#Pers.C3.B6nlichkeiten