Republika Arcah

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Republika Arcah
Արցախի Հանրապետություն
(Arcahi Hanrapetutjun)
Zastava Republike Arcah Grb Republike Arcah
HimnaAzat u ankah Arcah
Svobodni in neodvisni Arcah
Lega Republike Arcah
Glavno mestoStepanakert (Hankendi)
39°52′N, 46°43′E
Uradni jeziki armenščina1
Upravljanje predsedniška republika
 -  predsednik:2 Bako Sahakjan
 -  predsednik državne skupščine: Ašot Guljan
Neodvisnost od Azerbajdžana 
 -  referendum: 10. decembra 1991 
 -  razglašena: 6. januarja 1992 
 -  priznana: 3 nepriznane države 
Površina
 -  skupaj: 4.400 km²  
Prebivalstvo
 -  štetje 2015: 150.932 
Valuta arcaški dram, armenski dram (AMD)
Časovni pas (UTC+4)
 -  poletni (DST):  (UTC+5)
Klicna koda +374 97  (Karabaški Telekom GSM)
1 Z ustavo je zajamčena tudi »svobodna uporaba drugih jezikov, ki so razširjeni med prebivalstvom«.
2 Vodja države in vlade od ukinitve položaja predsednika vlade na referendumu leta 2017.

Republika Arcah ali Gorsko-Karabaška republika (Armensko: Arc'ahi Hanrapetut'jun, oz. Lernajin Gharabaghi Hanrapetut'jun) je samooklicana država v južnem Kavkazu z večinsko armenskim prebivalstvom. Obsega večino ozemlja nekdanje Avtonomne oblasti Gorski Karabah ter na zahodu meji z republiko Armenijo, na vzhodu pa z Iranom. Arcah je mednarodno prepoznan kot del Azerbajdžana in ga ne priznava nobena država članica Združenih narodov. Priznavajo ga tri prav tako nepriznane države Pridnjestrje, Abhazija in Južna Osetija.

V času Sovjetske zveze je bila pokrajina Gorski Karabah avtonomna pokrajina v sestavu Azerbajdžanske sovjetske socialistične republike, kar je že v času sovjetske zveze sprožalo nasprotja med azerbajdžanskimi oblastmi in večinskim armenskim prebivalstvom v regiji. Po razpadu Sovjetske zveze se je konflikt stopnjeval, kar je privedlo do Gorsko-Karabaške vojne po referendumu prebivalstva regije za razglasitev neodvisnosti.

Armenija je v vojni zmagala, posledica česa je obstoj Republike Arcah v današnjih mejah, in svobodno državljansko ter civilno življenje tako armenske večine, kot tudi azerbajdžanske in kurdske manjšine v regiji. Negativne posledice konflikta so predvsem pogromi armenskega prebivalstva iz glavnega mesta Azerbajdžana Baku, in nepriznavanje armenske Republike Arcah s strani organizacije združenih narodov.

Republika je parlamentarna demokracija z enodomnim parlamentom. Glavno mesto države je Stepanakert, prebivalstvo pa znaša 146.000, od tega je 137.000 Armencev, ostali del pa sestavljajo azerbajdžanska, kurdska, grška, ruska in gruzijska narodne skupnosti. Pokrajina je izrazito gorata, večina leži nad tisoč metri nadmorske višine.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]