Red junaka socialističnega dela
| Red junaka socialističnega dela | |
|---|---|
red junaka socialističnega dela | |
| Vrsta | Državno odlikovanje, red za zasluge |
| Država | |
| Status | ukinjen |
| Vrstni red | |
| Naslednji (višji) | red svobode red jugoslovanske zvezde |
nadomestni trak | |
Red junaka socialističnega dela je bilo četrto najpomembnejše odlikovanje SFRJ. Odlikovanje je bilo ustanovljeno 8. decembra 1948. Do leta 1987 je bilo podeljenih okoli 123 redov. Odlikovanje je bilo izdelano iz zlata, srebra in rubinov. Sprva so v red vdelovali prave dragulje, kasneje pa umetne.
Običajno so ga podeljevali najvišjim politikom v socialističnih državah oz. tistim, ki so imeli velike zasluge pri razvoju socialistične družbene ureditve. Red je bil uveden po zgledu Sovjetske zveze, v Jugoslaviji so to tradicijo nadaljevali tudi po njeni dokončni izključitvi iz bloka socialističnih držav. Kot prvemu so ga podelili Moši Pijadeju (na zadnji dan leta 1949), dvema v Jugoslaviji so ga podelili kar dvakrat: Edvardu Kardelju in bosanskemu voditelju Đuru Pucarju (oba drugič posmrtno 1979), posmrtno so ga dobili še Milentije Popović, Džemal Bijedić in Emerik Blum. Eden najzanimivejših dobitnikov je bil rudar - udarnik Alija Sirotanović. Edini tuj državljan, ki so ga z njim odlikovali, je bil romunski voditelj Nicolae Ceausescu, med nekdanjimi tujci je bil tudi Bolgar Ivan Karaivanov. Med Slovenci so ta red dobili (po vrstnem redu): Boris Kidrič, Ivan Regent, Edvard Kardelj, Franc Leskošek, Miha Marinko, Tomo Brejc, Josip Vidmar, Ivan Maček, Boris Ziherl, Lidija Šentjurc, Vida Tomšič, Sergej Kraigher, Stane Dolanc, Mitja Ribičič, Marijan Brecelj, Bogdan Brecelj, France Popit, Viktor Avbelj, Franc Oman.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Šentija, Josip (1977). Opća enciklopedija Jugoslavenskog leksikografskog zavoda (v hrvaščini). Jugoslavenski leksikografski zavod, Zagreb. COBISS 68119. ISBN 86-7053-012-0.
- Erceg, Milorad (1978). Odlikovanja v SFR Jugoslaviji. Uradni list SFRJ, Beograd. COBISS 11387393.