Razdrto, Grosuplje
Razdrto, Grosuplje | |
|---|---|
 | |
  Razdrto, Grosuplje Geografska lega v Sloveniji | |
| 45°58′43″N 14°36′2″E / 45.97861°N 14.60056°EKoordinati: 45°58′43″N 14°36′2″E / 45.97861°N 14.60056°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska statistična regija |
| Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
| Občina | Grosuplje |
| Priključeno Šmarje-Sapu | 1971 |
| Nadm. višina | 350 m |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | [[]] |
Razdrto (izgovarjava [ɾaˈzdərtɔ]; starinsko tudi Razderto,[2][3] nemško Resdertu[2]) je nekdanje naselje na zahodu naselja Šmarje–Sap v občini Grosuplje v osrednji Sloveniji. Leži na Dolenjskem in je danes del Osrednjeslovenske statistične regije.[4]
Geografija[uredi | uredi kodo]
Razdrto je razložena vas ob cesti iz Šmarja proti Ljubljani in vzporedni cesti iz Tlake. Nad vasjo se dviga hrib Cankrmanka (385 m), kjer so revne senožeti. Pod hribom se ob železniški progi prične potok Vir, v njegovi strugi stoji opuščen Podježarjev mlin. Na jugovzhodu vasi v bližini gramoznice Drča stoji zaselek London.
Ime[uredi | uredi kodo]
Ime Razdrto si deli še z nekaterimi drugimi naseliji v Sloveniji. Izhaja iz slovanskega *orzdьrto(je) (poľe) 'očiščeno (polje)', kar se nanaša na zgodnjo poselitev in kmetijsko rabo območja.[5]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Preden je bila skozi kraj zgrajena železnica, je v kraju ob gostilni Fortun stalo postajališče za vprege. Partizani so leta 1944 v Razdrtem razstrelili železniški predor,[6][1] vendar je bila škoda na objektu minimalna.[7][8]
Razdrto je imelo leta 1870 64 prebivalcev v 14 hišah,[2]leta 1880 84 prebivalcev v 14 hišah,[3] leta 1890 92 prebivalcev v 15 hišah,[9] leta 1900 pa 62 prebivalcev v 12 hišah.[10] Razdrto se je leta 1971 priključilo Šmarju - Sap in s tem izgubilo status samostojnega naselja.[11]
Cerkev[uredi | uredi kodo]
Cerkev je posvečena Svetemu Križu. Ima eno romansko ladjo, baročen kor in zakristijo iz 19. stoletja. Na severni zunanji steni sta dve plasti fresk iz ok. 1400 in začetka 16. stoletja. Oltar je iz 19. stoletja.[12] V južno steno cerkve je vzidan del rimskega nagrobnika; del nagrobnika z reliefom delfina služi tudi kot podstavek oltarne mize.[13]
Kulturna dediščina[uredi | uredi kodo]
Poleg vaške cerkve severovzhodno od cerkve stoji še kalvarija. Kapelico krasijo freske iz 19. stoletja, v njem pa je kip Device Marije iz 18. stoletja. Ob kapelici stojijo trije križi.[14]
Pomembne osebnosti[uredi | uredi kodo]
Pomembne osebnosti, ki so se rodile ali živele v Razdrtem, so:
- Viktor Eržen (1857–1881), prevajalec[1]
- Stanko Svetina (1888–1919), pesnik in prevajalec[1]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Savnik, Roman (1971). Krajevni leksikon Slovenije, vol. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 147.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Orts-Repertorium des Herzogthumes Krain (PDF). Ljubljana: Kleinmayr & Bamberg. 1874. str. 45.
- ↑ 3,0 3,1 Special-Orts-Repertorium von Krain (PDF). Dunaj: Alfred Hölder. 1884. str. 60.
- ↑ Spletna stran Mestne občine Ljubljana
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan. str. 349.
- ↑ »Slovenska brigade na pohodu«. Slovenski poročevalec. Št. 20. 31. julij 1944. str. 10. Pridobljeno 25. junija 2023.
- ↑ »Veliko hrupa za prazen nič«. Slovenec. Št. 173. 30. julij 1944. str. 2. Pridobljeno 25. junija 2023.
- ↑ »Osma 'ruši'«. Slovenec. Št. 189. 19. avgust 1944. str. 2. Pridobljeno 25. junija 2023.
- ↑ Special-Orts-Repertorium von Krain (PDF). Dunaj: Alfred Hölder. 1894. str. 56.
- ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko (PDF). Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna. 1906. str. 112.
- ↑ Marinković, Dragan (1991). Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990 (PDF) (v srbščini). Beograd: Savezni zavod za statistiku. str. 87, 104.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 02534«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Pot kulturne dediščine Šmarje–Sap.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 17991«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Razdrto v Wikimedijini zbirki- Geopedia.si: Razdrto
