Rak materničnega vratu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rak materničnega vratu
Histopatološka slika (H&E vzorec) raka in situ, stopnja 0.
Specialnostonkologija uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10C53
MKB-9180
OMIM603956
DiseasesDB2278
MedlinePlus000893
eMedicinemed/324 radio/140
MeSHD002583

Ràk máterničnega vratú je epitelijska maligna novotvorba materničnega vratu, torej spodnjega dela maternice, ki sega v nožnico. Spremlja ga lahko nožnična krvavitev, vendar ostanejo simptomi pogosto skriti vse dokler rak ne napreduje v pozni stadij in zato je pomembno presejalno preskušanje žensk s tako imenovanim testom PAP. Takšno rešetanje morebitnih bolnic je v nekaterih razvitih državah zmanjšalo pojavnost invazivne oblike raka za 50 ali več odstotkov.

Zdravljenje v zgodnejših stadijih sestoji iz operativne odstranitve rakavega tkiva, v poznejših fazah pa zlasti iz kemoterapije in radioterapije.

V skorajda vseh primerih raka materničnega vratu je nujen dejavnik za vznik raka okužba s humanim papilomskim virusom.[1] Genotipa virusa HPV 16 in 18 sta odgovorna za okoli 70 % omenjenega raka.[2][3] Na voljo je cepivo proti HPV za oba visokorizična genotipa (v Sloveniji se uporablja 9-valentno cepivo Gardasil-9, ki ščiti tudi pred genitalnimi bradavicami).[4] Vendar pa se tudi po cepljenju priporoča izvajanje presejalnega testiranja z brisi PAP.[5]

Etiologija[uredi | uredi kodo]

V devetdesetih letih dvajsetega stoletja so odkrili, da je spolno prenosljiva okužba z visokorizičnimi genotipi humanih papilomskih virusov (HPV) edini potrebni, a nezadostni dejavnik tveganja za nastanek predrakavih sprememb materničnega vratu, iz katerih lahko preko več stopenj vznikne rak.[6] Visoko rizični genotipi HPV okužijo bazalne celice epitelija materničnega vratu in ob dolgotrajni okužbi se njihova deoksiribonukleinska kislina (DNK) vgradi v gostiteljski genom. Na ta način se lahko zavre delovanje tumorje zaviralnih beljakovin in okužene celice celice postanejo nesmrtne.[7]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji je incidenca raka materničnega vratu v preteklih desetletjih nihala. Vrh je dosegla 1997, ko je znašala 23,1/100.000 žensk. Leta 2002 je sodila Slovenija glede na večino rakavih obolenj v sredino lestvice evropskih držav, po incidenci raka materničnega vratu pa v njen vrh. Leta 2003 je bilo registriranih 209 novih primerov raka materničnega vratu. Po tem letu je prišlo do upadanja incidence. Leta 2006 je bil ta rak po pogostosti osmo najpopostejše rakavo obolenje pri ženskah in je predstavljal 3,1 % vseh rakavih obolenj.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Walboomers JM; Jacobs MV; Manos MM; in sod. (1999). »Human papillomavirus is a necessary cause of invasive cervical cancer worldwide«. J. Pathol. 189 (1): 12–9. doi:10.1002/(SICI)1096-9896(199909)189:1<12::AID-PATH431>3.0.CO;2-F. PMID 10451482.
  2. »FDA Licenses New Vaccine for Prevention of Cervical Cancer«. U.S. Food and Drug Administration. 8. junij 2006. Pridobljeno 2. decembra 2007.
  3. Lowy DR; Schiller JT (2006). »Prophylactic human papillomavirus vaccines«. J. Clin. Invest. 116 (5): 1167–73. doi:10.1172/JCI28607. PMID 16670757. Pridobljeno 1. decembra 2007.[mrtva povezava]
  4. Udovč, Lea (14. november 2021). »Pomagajte svojim otrokom in sebi preprečiti raka – s cepljenjem proti HPV«. N1info.si.
  5. »Human Papillomavirus (HPV) Vaccines«. National Cancer Institute. 29. december 2011. Arhivirano iz spletišča dne 4. julija 2014. Pridobljeno 25. junija 2014.
  6. Jančar N., Vrtačnik Bokal E. Predrakave spremembe materničnega vratu. Medicinski razgledi 2010; 49: 285–295.
  7. 7,0 7,1 Jančar N., Vrtačnik Bokal E. Rak materničnega vratu. Medicinski razgledi 2010; 49: 275–284.