Radivoj Franciscus Mikuš

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Radivoj Franciscus Mikuš
Portret
Rojstvo30. september 1906({{padleft:1906|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})
Kobarid
Smrt4. avgust 1983({{padleft:1983|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (76 let)
Ljubljana
BivališčeLjubljana, Zadar, Lubumbashi
Področjafrancoščina, jezikoslovje, sintagmatika, strukturalizem
Alma materUniverza v Ljubljani, Univerza v Zagrebu
Poznan posintagmatika
ZakonecMarija, roj. Friedländer (1933 - 1958), Aleksandra Kotnik Mikuš (1959 - 1983)
OtrociAnica Mikuš Kos, Ivanka Jeanne Sket
PodpisR F Mikus signature.svg

Radivoj Franciscus Mikuš [rádivoj francískus míkuš], slovenski romanist in jezikoslovec, * 30. september 1906, Kobarid, 4. avgust 1983, Ljubljana.[1] Bil je prvi strukturalistični jezikoslovec slovenskega rodu. [2]

Življenje[uredi | uredi kodo]

Kmalu po rojstvu se je družina preselila v Gorico, kjer so zgradili hišo na Livadi, v kateri so imeli tudi trgovino z mešanim blagom. Po uničenju hiše med 1. svetovno vojno se je z očetom Francem in materjo Ljudmilo roj. Ličen, ki je bila učiteljica, ter mlajšima sestrama preselil v očetov rojstni kraj Gornji Grad. Tam je oče umrl leta 1917. Po očetovi smrti se je družina preselila v Gotovlje, kjer je mati učila na osnovni šoli. Po končani gimnaziji v Celju leta 1925 je Mikuš študiral romanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi leta 1929 se je s štipendijo francoske vlade izpopolnjeval na Institut de Phonétique v Parizu, do leta 1930 in ga zaključil s potrdilom Certificat d’études pratiques de prononciation française. Leta 1932 se je preselil v Srbijo in v Svilanjcu opravljal pripravništvo v tamkajšnji gimnaziji. Leto kasneje se je v Nišu poročil z Marijo Friedländer. Po opravljenem profesorskem izpitu (1935) je poučeval v Ćupriji, Vinkovcih, Virovitici in Sremskih Karlovcih. 1943. je z družino odšel v partizane na osvobojeno ozemlje in postal pisar partizanske občine Slavonska Orahovica. Leta 1945 je poučeval na II. realni gimnaziji v Ljubljani, leta 1946 se je zaposlil na Ekonomski fakulteti v Ljubljani kot lektor in predavatelj francoskega jezika. 1958. leta je doktoriral na univerzi v Zagrebu in bil izvoljen za izrednega profesorja francoskega jezika na Filozofski fakulteti v Zadru (1959), kjer je bil kasneje tudi redni profesor (od 1964) in dekan (1963-64). V letih med 1965 in 1972 je predaval na Université Officielle du Congo á Lubumbashi. Po upokojitvi je živel v Ljubljani.[3]

Delo[uredi | uredi kodo]

Mikuševo zanimanje za sintagmatski strukturalizem izvira iz časa študija na Inštitutu za fonetiko v Parizu. Njegova prva objava iz področja sintagmatike  je bila knjižica v samozaložbi z naslovom Što je u stvari rečenica? : fragment iz teorije jezika i mišljenja (1945).[4] Nadaljeval je z razpravami, ki jih je za povojni čas nenavadno smelo objavljal v svetovnih jezikoslovnih revijah (Word, Journal de Psychologie, Lingua).[5] Leta 1952 je pri SAZU izšla njegova razprava A propos de la syntagmatique du professeur A. Belić[6], v kateri je kritično obravnaval poglede Aleksandra Belića,  vodilnega jugoslovanskega jezikoslovca. Prišlo je do spora med SAZU in Srbsko akademijo znanosti in umetnosti. Mikuševa knjiga je bila umaknjena iz prometa, vendar je bil del naklade že razposlan na tuje akademske ustanove. SAZU se je Aleksandru Beliću opravičila, za Mikuša pa ni bilo več možnosti za znanstveno delo v Sloveniji.[7] Leta 1958 je postal doktor filoloških ved na Univerzi v Zagrebu. Doktoriral je pri prof. Petru Guberini z disertacijo Principi sintagmatike – rasprava o sintagmatsko-strukturalnom jedinstvu čovečjeg govora.[8] Leta 1959 se je na zagrebški univerzi habilitiral za docenta za francoski jezik. V letih 1959-64 je bil izredni profesor francoskega jezika na Filozofski fakulteti v Zadru,  v letih 1962-64 dekan iste fakultete, leta 1964 je bil izvoljen v naziv rednega profesorja. Filozofska fakulteta v Zadru mu priznava zasluge za organizacijo katedre za francoski jezik in književnost in odseka za romanistiko.[9] Zadrska leta so bila zelo plodna, med drugimi je objavil tudi štiri dela v hrvatskem jeziku.[9] V letih 1965-1972 je bil redni profesor za francoski jezik na Université oficielle du Congo, Lubumbashi. Leta 1972 je izdal življenjsko delo Principes de syntagmatique[10], v katerem je zbral svoje poglede na teorijo sintagme. Razprave o sintagmatiki  je v mednarodnih revijah objavljal še do leta 1979.[11] V slovenski jezikoslovni prostor se je Mikuš vrnil s publikacijami  Ade Vidovič-Muha, ki je objavila dve razpravi o Mikušu kot pomembnem evropskem funkcionalističnem strukturalistu.[12] [13] Njegova neobjavljena dela hrani rokopisni oddelek NUK.[14]

Certificat d'études pratiques de prononciation française

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

Mikušev znanstveni opus obsega 33 naslovov, pretežno v francoskem jeziku.[15] Najpomembnejša so:

  • A propos de la syntagmatique du professeur A. Belić, 1952,
  • Jan V. Rozwadowski et le structuralisme syntagmatique : essai de syntagmatique diachronique, avec considérations de linguistique générale, 1955 in 1956,
  • En marge du sixième congrès international des linguistes (Paris, 1948), 1957,
  • La structure phonétique du français : essai de phonétique quantique appliquée, 1966,
  • Principes de syntagmatique, 1972

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. "MIKUŠ, Radivoj Franciscus". Spletni biografski leksikon znanih Primork in Primorcev. Nova Gorica, Koper. 30. maj 2013. Pridobljeno dne 20. marec 2015. 
  2. Žele, Andreja (2000/2001), "Ob življenjskem in delovnem jubileju prof. dr. Ade Vidovič Muha", Jezik in slovstvo (Ljubljana) 46 (4): 161–163, pridobljeno dne 24. marec 2015 
  3. Jevnikar, Martin (1993). "MIKUŠ Radivoj". V Jevnikar, Martin. Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba. str. 429–429. ISBN 978-961-268-032-9. 
  4. "Radivoj Franciscus Mikuš : Što je u stvari rečenica?". COBIB.SI - Vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov. Maribor. Pridobljeno dne 24. marec 2015. 
  5. Mikus, Francis (1947), "Le syntagme est-il binaire?", Word : journal of the linguistic circle of New York (New York) 3: 32–38 
  6. Mikuš, Radivoj Franciscus (1952), A propos de la syntagmatique du professeur A. Belić, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, str. 196 
  7. Rotar, Janez (1990), Korespondenca med Franom Ramovšem in Aleksandrom Belićem, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, str. 241 
  8. Mikuš, Radivoj Franciscus (1958). Principi sintagmatike – rasprava o sintagmatsko-strukturalnom jedinstvu čovečjeg govora (Ph.D.). Petar Guberina, mentor. Sveučilište u Zagrebu. 
  9. 9,0 9,1 Ćosić, Vjekoslav (2014), Radivoj Franciscus Mikuš u Zadru (1.3.1959. – 31.10.1965.) Bio-bibliografski vodič., Zadar: Sveučilište u Zadru, str. 145–189, pridobljeno dne 24. marec 2015 
  10. Mikus, R.-F. (1972), Principes de syntagmatique, Bruxelles ; Paris: AIMAV ; Didier, str. 241 
  11. Mikus, R.-F. (1979), "Henrici (Gert) : die Binarismus-Problematik in der neueren Linguistik", Revue Belge de Philologie et d'Histoire (Bruxelles) 57 (3): 686–689 
  12. Vidovič Muha, Ada (1994), "O izvoru in delovanju jezika ali teorija sintagme v delih R. F. Mikuša.", Slavistična revija (Ljubljana) 42 (2/3): 229–248, pridobljeno dne 24. marec 2015 
  13. Vidovič Muha, Ada (1994), "La syntaxe de Tesnière interprétée par Mikuš", Linguistica (Ljubljana) 42 (2/3): 225–234, ISSN 0024-3922, pridobljeno dne 24. marec 2015 
  14. "ZAPUŠČINA PROFESORJA RADIVOJA F. MIKUŠA". Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. 5. november 2012. Pridobljeno dne 24. marec 2015. 
  15. "Radivoj Franciscus Mikuš". COBIB.SI - Vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov. Maribor. Pridobljeno dne 20. marec 2015.