Qingdao

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Qingdao
青岛市
Velemesto

Grb
Qingdao is located in Ljudska republika Kitajska
Qingdao
Qingdao
Koordinati: 36°04′N 120°23′E / 36.067°N 120.383°E / 36.067; 120.383Koordinati: 36°04′N 120°23′E / 36.067°N 120.383°E / 36.067; 120.383
Država Flag of the People's Republic of China Ljudska republika Kitajska
kitajska provinca Shandong
Ustanovitev
Upravljanje
 • župan Zhang Xinqi (张新起)
Površina
 • Skupno 11.067 km2
Prebivalstvo (2010)
 • Skupno 8.715.087
 • Gostota 790 preb./km2
Časovni pas Kitajska (UTC+8)
Omrežna skupina 532
Spletna stran www.qingdao.gov.cn

Qingdao (kitajsko: 青岛, v pinjin zapisu: O tem zvoku  Qīngdǎo  , v starejših zapisih: Tsingtao, nemško: Tsingtau, je velemesto v ljudski republiki Kitajski, v njeni vzhodni provinci Shandong. Qingdao je pomembno pristanišče, kitajska mornariška vojaška baza ter industrijsko središče. Pred kratkim je postalo deveto največje mesto na Kitajskem.

Geografija in administacija[uredi | uredi kodo]

Velemesto leži na polotoku Shandong ob Rumenem morju. Na severovzhodu Qingdao meji na Yantai, na zahodu na Weifang, na jugozahodu pa na Rizhao.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Znak 青 (čing) v kitajščini pomeni »zeleno« ali »bogato«, medtem ko znak 岛 (dao) pomeni »otok«.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Qingdao je bil pod imenom Tsingtao glavno mesto nemške kolonije Kiaučou,[1] od leta 1897 do izbruha prve svetovne vojne leta 1914. Triindvajsetega avgusta 1914 je Japonska razglasila vojno napoved Nemčiji, kasneje tudi Avstro-Ogrski, ki je imela v pristanišču Tsingtao svojo križarko SMS Kaiserin Elisabeth.

Glavni članek: SMS Kaiserin Elisabeth.
Glavni članek: Vojna v kolonijah.

Po obleganju in zavzetju mesta [2] so japonci prevzeli nadzor nad regijo.

Leta 1919 je gibanje 4. maj vodilo proteste zoper odločitev kitajske vlade, da popusti Japonski, ki je zahtevala svojo ponovno suverenost nad regijo. Tsingtao je ostal v japonskih rokah vse do leta 1922, ko so ga po washigtonski pomorski konferenci (12. november 1921 - 6. februar 1922) spet dodelili Kitajski [3], vendar ga je Japonska ponovno zasedla leta 1938, pred drugo svetovno vojno.

Leta 1945, po japonskem porazu in kapitulaciji, je bil v Qingdao v letih 1945−1949 štab zahodnega dela pacifiške flote ZDA.

Obleganje oporišča Tsingtao, japonska litografija

Od 2. septembra 1945 so marinci ZDA sodelovali pri zasedbi določenih delov Kitajske in nudili pomoč generalu Čangkajšku pri predaji in razorožitvi japonskih vojaških enot. Oktobra 1945 so USS Alaska in marinci z dovoljenjem Kuomintanga zasedli mesto. 6. marinska divizija, pod poveljstvom generala Lemuela C. Shepharda, je naloge izvajala v četrti Tsingtao-Chefoo. 6. marinska divizija je bila ukinjena 31. marca 1946 in so jo postopoma zmanjševali do velikosti ojačane brigade, dokler ni bila maja 1947 preimenovana v Fleet Marine Force West Pacific (FMFWesPac). Nekateri marinci so ostali v mestu do leta 1949 in zagotavljali varnost mornarici v severozahodnem delu mesta. 2. junija 1949 so v mesto prispele vojaške enote kitajske ljudske armade, ki je v imenu Ljudske republike Kitajske prevzela upravo mesta.



Qingdao Zhan Qiao.jpg

Šport[uredi | uredi kodo]

Leta 2008 je mesto uspešno gostilo jadralne regate v okviru 29. olimpijskih iger in 13. paraolimpijskih iger, v novem Olimpijskem jadralnem centru in mednarodni marini. Leta 2009 je mesto gostilo jadralce, udeležence regate Volvo Ocean Race (VOR 2008-2009), jadrnic razreda Super Maxi.

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Rojeni v Qingdau[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Piekalkiewicz Janusz (1996). Prva svetovna vojna. DZS, d.d. str. 168. COBISS 58847488. ISBN 86-341-1484-8. 
  2. ^ Čeplak Mencin, Ralf (2012). V deželi nebesnega zmaja: 350 let stikov s Kitajsko. Darima. str. 102. COBISS 262382336. ISBN 978-961-257-042-2. 
  3. ^ Čeplak Mencin, Ralf (2012). V deželi nebesnega zmaja: 350 let stikov s Kitajsko. Darima. str. 103. COBISS 262382336. ISBN 978-961-257-042-2. 

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi:[uredi | uredi kodo]



Upravna delitev Ljudske republike Kitajske Zastava Ljudske republike Kitajske
Province: Anhui | Fujian | Gansu | Guangdong | Guizhou | Hainan | Hebei | Heilongjiang | Henan | Hubei | Hunan | Jiangsu | Jiangxi | Jilin | Junan | Liaoning | Qinghai | Shaanxi | Shandong | Shanxi | Sečuan | Zhejiang
Avtonomna območja: Guangxi | Notranja Mongolija | Ningxia | Tibet | Xinjiang
Občina: Peking | Chongqing | Šanghaj | Tianjin
Posebna administrativna območja Kitajske: Hong Kong | Macao