Prosigoj
| Prosigoj Просигој | |
|---|---|
| Knez Srbije | |
| Knez Srbije | |
| Vladanje | ? – okrog 830 |
| Predhodnik | Radoslav |
| Naslednik | Vlastimir |
| Rojstvo | 8. stoletje |
| Smrt | 9. stoletje |
| Potomci | Vlastimir |
| Dinastija | Vlastimirović |
| Oče | Radoslav |
| Religija | Slovansko mnogoboštvo |
Prosigoj (srbsko Просигој, Prosigoj, grško starogrško Προσηγόης, Prosegoës ali Prosegoïs) je bil srbski knez, ki je vladal malo pred letom 830,[1] * druga polovica 8. stoletja , † prva polovica 9. stoletja.
Srbija je bila slovanska kneževina na zahodnem Balkanu, podložna Bizantinskemu cesarstvu. Na vzhodu je mejila na Bolgarijo. De Administrando Imperio (O upravljanju cesarstva), napisan sredi 10. stoletja, omenja, da je Prosigoj nasledil svojega očeta Radoslava in da ga je nasledil sin Vlastimir (vladal okrog 830-851). Eden od njih je zelo verjetno vladal med vstajo Ljudevita Posavskega proti Frankom (819-822).[2] Po podatkih v Einhardovih Letopisih Frankovskega kraljestva je Ljudevit Posavski leta 822 pobegnil iz svojega sedeža v Sisku k Srbom, verjetno nekam v zahodno Bosno,[2] ker so po Einhardovem pisanju »Srbi vladali večjemu delu Dalmacije« (ad Sorabos, quae natio magnam Dalmatiae partem obtinere dicitur).[3] V tistem času je med Srbijo in Bolgarijo še vladal mir. Prosigojev sin Vlastimir je začetnik dinastije Vlastimirovićev, ki je vladal približno do leta 860.
V Letopisu dukljanskega duhovnika (LDD) imena naslednjih štirih srbskih vladarjev niso navedena.[4] Kroniko, ki je bila napisana okrog leta 1300-1310,[5] sodobni zgodovinarji obravnavajo kot neuporabno za dogodke v zgodnjem srednjem veku,[6] ker omenja več zgodovinsko nepotrjenih ali legendarnih vladarjev Svevlada, Selimirja, Vladina in Ratimirja, vendar se drži patrilinealne nasledstvene tradicije.[7] Po Simi Lukinu Laziću (1863-1904) je Prosigoj umrl pred bolgarskim napadom na Srbijo leta 839, ki je sledil bolgarski osvojitvi frankovskega Banata in Srema.[8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Živković 2006, str. 12–13.
- ↑ 2,0 2,1 Ćirković 2008, str. 14–15.
- ↑ Pertz 1845, str. 83.
- ↑ SANU 1934, str. 11.
- ↑ Živković & Kunčer 2009, str. 362–365.
- ↑ Živković 2006, str. 16.
- ↑ Živković 2006, str. 23.
- ↑ Sima Lukin Lazić (1894). Kratka povjesnica Srba: od postanja Srpstva do danas. Štamparija Karla Albrehta. str. 37.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Primarni viri
- Constantine VII Porphyrogenitus (1967). De Administrando Imperio (Moravcsik, Gyula izd.). Washington D.C.: Dumbarton Oaks Center for Byzantine Studies.
- Einhard (1891). Annales regni Francorum (v latinščini).
- Einhard (1845). Pertz, Georgius Heinricus (ur.). Einhardi Annales. Impensis Bibliopolii Hahniani.
- Sekundarni viri
- Blagojević, Miloš; Petković, Sreten (1989). Srbija u doba Nemanjića: od kneževine do carstva : 1168-1371 : ilustrovana hronika. TRZ "VAJAT".
- Ćorović, Vladimir (2001) [1997]. Istorija srpskog naroda (Internet izd.). Belgrade: Janus; Ars Libri.
- Ćirković, Sima (2008). The Serbs. John Wiley & Sons. str. 14–16. ISBN 978-1-4051-4291-5.
- Ferjančić, Božidar (1959). »Posebna Izdanja - Vizantijski Izvori Za Istoriju Naroda Jugoslavije Tom 2«. SAN.
- Samardžić, Radovan; Duškov, Milan (1993). Serbs in European civilization. Nova. str. 24. ISBN 978-86-7583-015-3.
- SANU (1934). Posebna izdanja. Zv. 103. Srpska akademija nauka i umetnosti. str. 11.
- Živković, Tibor (2006). Portreti srpskih vladara (IX—XII vek). Belgrade. str. 11–20. ISBN 86-17-13754-1.
- Živković, Tibor (2002). Јужни Словени под византијском влашћу, 600-1025. Историјски институт.
- Živković, Tibor (2008). Forging unity: The South Slavs between East and West 550-1150. Belgrade: The Institute of History, Čigoja štampa.
- Živković, T.; Kunčer, D. (2009). Gesta regum Sclavorum, I–II. Београд. str. 362–365.
Prosigoj Dinastija Vlastimirović
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Radoslav |
Knez Srbije ? – okrog 830 |
Naslednik: Vlastimir |