Pojdi na vsebino

Povojni poboji na Slovenskem (1945)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Povojni izvensodni poboji)
Depeša Edvarda Kardelja Borisu Kidriču

Povojni poboji na Slovenskem so izraz za skoraj izključno izvensodne pomore vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu druge svetovne vojne v današnji Republiki Sloveniji. Izraz predstavlja povojne revolucionarne čistke imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Zato je nujno opravljati tozadevne raziskave v povezavi z drugimi bivšimi jugoslovanskimi republikami, ki so doživljale podobne ali pa še hujše pogrome.[1]

Po raziskavah zgodovinarja Jožeta Dežmana, predsednika Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot Korpusa narodne obrambe Jugoslavije, med najodgovornejšimi zanje pa so bili Josip Broz, Edvard Kardelj, Boris Kidrič in Ivan Maček.[2] Za zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni je bil kazensko ovaden tudi Mitja Ribičič.[3]

Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.[4]

Lokacije

[uredi | uredi kodo]

Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti tukaj.[5]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Uredništvo (15. maj 2020). »Stravični podaci: Zločini komunista nad srpskim narodom u 20. veku« (v srbščini). koreni.rs. Pridobljeno 10. julija 2026.
  2. »Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!«. 30. oktober 2019.
  3. Uredništvo (24. maj 2005). »Mitja Ribičič ovaden za genocid«. MMC RTV SLO. Pridobljeno 10. julija 2026.
  4. Ferenc, Mitja (2004). Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji? Prispevki za novejšo zgodovino XLIV 1.
  5. »Geopedia«. Lokacije prikritih vojnih grobišč. Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. december 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. oktobra 2017. Pridobljeno 1. oktobra 2017.
  6. http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje 20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje
  7. http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič

Viri in literatura

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • »Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih«. Arhivalija meseca (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.