Rudnik Pečovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pokol v rudniku Pečovnik
LokacijaRudnik Pečovnik, Pečovnik, Celje, Socialistična republika Slovenija, Socialistična federativna republika Jugoslavija (danes Slovenija)
Datum8. maj 1945 - 9. maj 1945
Žrtve12.000 (Slovenski in hrvaški civilisti, slovenski in hrvaški domobranci)
StorilecJugoslovanski partizani

Rudnik Pečovnik je nedelujoči premogovnik v bližini vasi Pečovnik in Zagrad v Mestni občini Celje. Rudnik je znan kot prizorišče enega največjih jugoslovanskih komunističnih zločinov po drugi svetovni vojni, v katerem je bilo okrog 12.000 slovenskih in hrvaških civilistov živih zmetanih v rudnik, ki je bil kasneje zazidan. V vasi Pečovnik je bilo ubitih veliko majhnih otrok, ki so za komuniste predstavljali sovražnike ljudstva, te otroke pa so partizani na bencinski postaji Celje ubili s plinom.

Rudnik Pečovnik je bil aktiven do leta 1945, izkopavanje premoga pa so nadzirali Nemci. Po porazu Nacistične Nemčije v drugi svetovni vojni so jugoslovanski partizani rudnik zasegli. 8. in 9. maja 1945 so partizani po navodilih Josipa Broza Tita v rudniku pobili 17.000 ljudi. Veliko ljudi so v rudnik zmetali še živih in jih številne nato postrelili. Komunisti so nato po navodilih, ki jih je izdal Tito, zazidali rudnik in ga dodatno zasuli še z zemljo, še živeče žrtve pa so pozneje v rudniku umrle zaradi zadušitve, dehidracije in lakote. V pokolu je umrlo tudi 10.000 slovenskih in 1000 hrvaških domobrancev. Zločinske poboje v rudniku Pečovnik so storili Titovi poletni jugoslovanski vojaki in srbski komunistični prostovoljci pod poveljstvom posebne partizanske enote vojske državne varnosti Jugoslavije. Razprava o poboju je bila prepovedana. V petdesetih letih so iz rudnika ob poplavah priplavale kosti žrtev, kar je še dodatno pripomoglo k temu, da so domačini odkrili resnico o partizanskem zločinu v rudniku, saj so začeli raziskovati dogodek.[1] Kasneje je takratna jugoslovanska oblast številne domačine (večinoma Slovence) aretirala in preganjala, zaradi pričevanja javnosti o grozodejstvih komunistov in partizanov v rudniku.

Leta 1990 je bilo ustanovljeno društvo Huda jama, katere naloga je bilo raziskati množična grobišča. Roman Leljak je s skupino arheologov in zgodovinarjev opravil prve raziskave in arheološka izkopavanja žrtev v zgodnjih devetdesetih letih. Do leta 2000 jih je podpirala in financirala hrvaška vlada.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "22. 1. 2013 Rudnik Pečovnik, na sledi novemu množičnemu grobišču". (Moja zgodba - Pričevanja o totalitarizmih in osvajanju Slovenije (Ognjišče)).