Pojdi na vsebino

Pospešek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pospešek
V vakuumu (brez zračnega upora) predmeti, ki jih privlači Zemlja, pridobivajo hitrost z enakomerno hitrostjo.
Splošne oznake
a
Enota SIm/s2, m·s−2, m s−2
Izpeljava iz
drugih količin
Razsežnost

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti. Pospeški so vektorske količine (saj imajo velikost in smer).[1][2]

Pospešek merimo v metrih na sekundo na kvadrat ali drugih izpeljanih enotah.

Povprečni pospešek pri gibanju izračunamo tako, da spremembo hitrosti Δv delimo s časom t, potrebnim za spremembo:

Če je tir telesa podan kot funkcija časa, r = r(t), lahko trenutni pospešek izračunamo kot drugi odvod lege po času:

Pri premem enakomernem gibanju je pospešek enak nič, pri pospešenem gibanju pa je od nič različen. Poseben primer pospešenega gibanja je enakomerno pospešeno gibanje, pri katerem je pospešek konstanten. Zgled za pospešeno gibanje je enakomerno kroženje, pri katerem sicer ostaja pospešek po velikosti konstanten, spreminja pa se po smeri.


Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Bondi, Hermann (1980). Relativity and Common Sense. Courier Dover Publications. str. 3. ISBN 978-0-486-24021-3.
  2. Lehrman, Robert L. (1998). Physics the Easy Way. Barron's Educational Series. str. 27. ISBN 978-0-7641-0236-3.