Država (Platon)

Za druge pomene glej Država (razločitev).

Država (grško Πολιτεία; Politeia) je najdaljši Platonov sokratski dialog, napisan okoli leta 360 pr. n. št., ki predstavlja eno najpomembnejših del v zgodovini filozofije. Glavna teme Države je vprašanje o pravičnosti. Delo naj bi Platon napisal okoli leta 360 pr. n. št.. Diogenes Laërtius je to delo vključil v Corpus Platonicum kot drugi del 8. tetralogije.

Zgradba

Knjiga je napisala kot dialog, v katerem sodelujejo:

• Sokrat,
• Kefal,
• Polemarh (Kefalov sin),
• Trazimah (sofist),
• Glavkon in Adejmant (Platonova brata).

Vsebinsko je knjiga razdeljena na 10 knjig, ki se potem naprej delijo še na več delov.

Vsebina

V prvi knjigi gre za uvodni razgovor o pravičnosti. Stari pošteni Kefalos opredeli pravičnost enaostavno kot »govoriti resnico ter vračati to, kar smo prejeli«. Polemarhos tnekoliko popravi njegovo določitev pravičnosti: »Pravično je, vsakomur vračati to, kar mu dolgujemo«. Sokrates opredelitev poruši z razpravo o tem, ali smo sovražnikom dolžni isto kakor prijateljem. Zato poseže v razpravo sofist Trasimahos, ki ne mara Sokratovega »pretvarjanja«, ironije, ter postavi trditev, da je »pravo korist močnejšega. To na državni ravni pomeni, da »pravica ni nič drugega kakor korist obstoječe vladavine«. Svojo tezo Trasimahos zagovarja s tem, da meni, da je za politike krivičnost boljša kakor pravičnost. Sokrates pa meni, da ne moremo presoditi, ali je krivično življenje boljše kakor pravično, če poprej ne vemo, kaj je pravičnost.

Idealna država

Človek lahko biva le v skupnosti. Če hočemo, da je skupnost pravična moramo uskladiti njene dele. Platon idejo države primerja z dušo ljudstva.

Glava ustreza s vladarjem države. Razum je pri Grkih duša glave, njena vrlina pa modrost. Vladarji morajo biti modri (Platon se tu opira aristokracijo). Duša prsi je volja, njena vrlina pa hrabrost. Čuvaji v državi pa naj bi bili hrabri. Trebuh simbolizira proizvajalce (rokodelce), katerih značaj je pohota, vrlina pa umirjenost. Država je lahko pravična če vladarji vodijo čuvaje in rokodelce, kot razum razum vodi prsa in trebuh. Torej pravičnost temelji na tem, da vsak opravlja dela za katera je sposoben.

Telo	Duša	Vrlina	Platonska država	oblika vladavine
glava	razum	modrost	vladarji (filozofi)	aristokracija
prsa	volja	hrabrost	čuvaji (vojaki)	timokracija
trebuh	pohota	umirjenost	rokodelci	oligarhija, demokracija

Popperjeva kritika

Po interpretaciji filozofa Karla Popperja je imel Platon v nekaterih delih dialoga totalitaristične poglede, saj npr. zagovarja načelo skupne lastnine, življenja v skupnosti, itd. Navkljub temu, pa Platona ne moremo označiti za komunista, saj je oblika vladavine v Državi značilno hierarhična, v nasprotju z brezrazrednim komunizmom.

Glej tudi

• seznam filozofskih del