47 (število): Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Escarbot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: co:47 (numeru)
Gaussovo praštevilo
Vrstica 37: Vrstica 37:


47 je najmanjše število ''n'', za katero ima enačba ''x'' - [[Eulerjeva funkcija fi|φ(''x'')]] = ''n'' natanko 6 rešitev. Rešitve enačbe so: 215, 287, 407, 527, 551, 2209.
47 je najmanjše število ''n'', za katero ima enačba ''x'' - [[Eulerjeva funkcija fi|φ(''x'')]] = ''n'' natanko 6 rešitev. Rešitve enačbe so: 215, 287, 407, 527, 551, 2209.

[[Gaussovo praštevilo]] brez imaginarnega ali realnega dela oblike <math>4n + 3</math>.


[[Eisensteinovo praštevilo]] brez imaginarnega ali realnega dela oblike <math>3n - 1</math>.
[[Eisensteinovo praštevilo]] brez imaginarnega ali realnega dela oblike <math>3n - 1</math>.

Redakcija: 23:46, 25. april 2007

47 (sédeminštírideset) je naravno število, za katero velja velja 47 = 46 + 1 = 48 - 1.

Seznam števil - Cela števila

39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50

Glavni števnik sedeminštirideset
Vrstilni števnik sedeminštirideseti
Razcep 15. praštevilo
Rimska številka XLVII
Dvojiško 101111
Šestnajstiško 2F
Matematične lastnosti
φ(47) = 46
τ(47) = 2 {1, 47}
σ(47) = 48
π(47) = 15
μ(47) = -1
M(47) = -3

47 je četrto Keithovo število, peto varno praštevilo, peto Tabitovo praštevilo , šesto Ramanujanovo praštevilo.

47 in 48 sta par Ulamovih števil, ki se razlikujeta za 1. V naslednjih členih Ulamovega zaporedja do 5 milijonov niso več našli števil, ki bi se razlikovali za 1.

47 je najmanjše število n, za katero ima enačba x - φ(x) = n natanko 6 rešitev. Rešitve enačbe so: 215, 287, 407, 527, 551, 2209.

Gaussovo praštevilo brez imaginarnega ali realnega dela oblike .

Eisensteinovo praštevilo brez imaginarnega ali realnega dela oblike .

Zanimiva lastnost pojavljanja v zvezi s številom 2 in števko 9:

  • 47 + 2 = 49; 47 × 2 = 94
  • 497 + 2 = 499; 497 × 2 = 994
  • 4997 + 2 = 4999; 4997 × 2 = 9994, itd.

Nematematične omembe

Število 47 nima nič manj zanimivih lastnosti v realnem svetu kot kakšno drugo naravno število:

Viri

  • David Wells: Curious and Interesting Numbers, Penguin Books, 1997.