Pokol v Hami: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Thijs!bot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: ar:مجزرة حماة
Wayfarer (pogovor | prispevki)
m formatting popravki
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Pokol v Hami''' velja za enega največjih [[zločin]]ov nekdanjega [[Sirija|sirskega]] [[predsednik]]a [[Hafez al Asad|Hafeza al Asada]].
'''Pokol v Hami''' velja za enega največjih [[zločin]]ov nekdanjega [[Sirija|sirskega]] [[predsednik]]a [[Hafez al Asad|Hafeza al Asada]].


V začetku [[1980.|80. let]] je bila [[Hama]], podobno kot ostala manjša mesta v [[suniti|sunitskem]] delu [[Sirija|Sirije]], eno od središč [[Muslimanska bratovščina|Muslimanske bratovščine]], [[islam|islamistične]] skupine, ki je nasprotovala Asadovemu režimu, ki jo je navdihoval zlasti uspeh islamske revolucije v [[Iran]]u, z orožjem pa jo je oskrbovala [[Turčija|turška]] skupina [[Sivi volkovi]].
V začetku [[1980|80 let]] je bila [[Hama]], podobno kot ostala manjša mesta v [[suniti|sunitskem]] delu [[Sirija|Sirije]], eno od središč [[Muslimanska bratovščina|Muslimanske bratovščine]], [[islam|islamistične]] skupine, ki je nasprotovala Asadovemu režimu, ki jo je navdihoval zlasti uspeh islamske revolucije v [[Iran]]u, z orožjem pa jo je oskrbovala [[Turčija|turška]] skupina [[Sivi volkovi]].


Asadov režim, ki je v [[1970.|70.]] in [[1980.|80.]] letih brutalno obračunaval z nasprotniki, je sklenil obračunati tudi z Muslimansko bratovščino. [[2. februar]]ja [[1982]] je vojska pričela [[obstreljevanje|obstreljevati]] Hamo, ki je takrat štela okoli 350.000 prebivalcev. Posebne enote so vdrle v mesto in pričele pobijati prebivalce, še več pa so jih pognale v beg. Po navedbah [[Amnesty International]] so v hiše, kjer so se domnevno skrivali [[upornik]]i, dovajali strupen [[plin]]. Akcija, v kateri so tretjino mesta zravnali z zemljo, se je končala po 27 dnevih.
Asadov režim, ki je v [[1970|70]] in 80 letih brutalno obračunaval z nasprotniki, je sklenil obračunati tudi z Muslimansko bratovščino. [[2. februar]]ja [[1982]] je vojska pričela [[obstreljevanje|obstreljevati]] Hamo, ki je takrat štela okoli 350.000 prebivalcev. Posebne enote so vdrle v mesto in pričele pobijati prebivalce, še več pa so jih pognale v beg. Po navedbah [[Amnesty International]] so v hiše, kjer so se domnevno skrivali [[upornik]]i, dovajali strupen [[plin]]. Akcija, v kateri so tretjino mesta zravnali z zemljo, se je končala po 27 dnevih.


Natančni podatki o številu žrtev niso znani. Največkrat se navaja številka 20.000, lahko jih je bilo manj ali več, po nekaterih navedbah tudi vse do 40.000.
Natančni podatki o številu žrtev niso znani. Največkrat se navaja številka 20.000, lahko jih je bilo manj ali več, po nekaterih navedbah tudi vse do 40.000.

Redakcija: 04:06, 3. februar 2007

Pokol v Hami velja za enega največjih zločinov nekdanjega sirskega predsednika Hafeza al Asada.

V začetku 80 let je bila Hama, podobno kot ostala manjša mesta v sunitskem delu Sirije, eno od središč Muslimanske bratovščine, islamistične skupine, ki je nasprotovala Asadovemu režimu, ki jo je navdihoval zlasti uspeh islamske revolucije v Iranu, z orožjem pa jo je oskrbovala turška skupina Sivi volkovi.

Asadov režim, ki je v 70 in 80 letih brutalno obračunaval z nasprotniki, je sklenil obračunati tudi z Muslimansko bratovščino. 2. februarja 1982 je vojska pričela obstreljevati Hamo, ki je takrat štela okoli 350.000 prebivalcev. Posebne enote so vdrle v mesto in pričele pobijati prebivalce, še več pa so jih pognale v beg. Po navedbah Amnesty International so v hiše, kjer so se domnevno skrivali uporniki, dovajali strupen plin. Akcija, v kateri so tretjino mesta zravnali z zemljo, se je končala po 27 dnevih.

Natančni podatki o številu žrtev niso znani. Največkrat se navaja številka 20.000, lahko jih je bilo manj ali več, po nekaterih navedbah tudi vse do 40.000.

Po tem pokolu je bila Muslimanska bratovščina dokončno razbita in si ni nikoli opomogla.

Oblasti so poskrbele, da se je v sami Siriji razvedelo o pokolu kot svarilo nasprotnikom, hkrati pa so poskrbele, da bi čim manj informacij pricurljalo prek državnih meja. Zato je pokol v mednarodni javnosti skorajda neznan v primerjavi z dogodki podobnih ali celo manjših razsežnosti v Iraku, Libanonu, bivši Jugoslaviji in zasedenih palestinskih ozemljih.

Zunanje povezave