Galicija: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 24: | Vrstica 24: | ||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
||
[[Slovani]] so se v Galiciji pričeli naseljevati med 5. in 6. stoletjem. Od 10. do 14. stoletja so zaradi nasprotij potekali boji med poljskimi in [[Kijev|kijevskimi]] [[knez]]i. Leta 1386 je Galicija pripadla Poljski, 1772, po prvi delitvi Poljske med [[Ruski imperij|Rusijo]], [[Habsburška monarhija|Avstrijo]] in [[Prusija|Prusijo]], pa je prešla v posest Avstrije |
[[Slovani]] so se v Galiciji pričeli naseljevati med 5. in 6. stoletjem. Od 10. do 14. stoletja so zaradi nasprotij potekali boji med poljskimi in [[Kijev|kijevskimi]] [[knez]]i. Leta 1386 je Galicija pripadla Poljski, 1772, po prvi delitvi Poljske med [[Ruski imperij|Rusijo]], [[Habsburška monarhija|Avstrijo]] in [[Prusija|Prusijo]], pa je prešla v posest Avstrije (vse do leta 1918), z imenom ''Galicija in Lodomerija'', kasneje pa postala avstrijska dežela (od 1867 del Cislatanije), ki je v letih 1775-1849 vključevala tudi [[Bukovina|Bukovino]]. |
||
Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] so v Galiciji potekali hudi spopadi med avstrijsko in rusko vojsko (npr. [[bitka za Przemyśl]]), kjer je padlo ogromno slovenskih vojakov. Leta 1918 je znova prešla v obnovljeno Poljsko. Ko so Vzhodno Galicijo 1. novembra 1939 priključili k [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], je postala del [[Ukrajinska SSR|Ukrajinske SSR]] (skupaj z glavnim mestom Lvovom). |
|||
{{geo-stub}} |
{{geo-stub}} |
Redakcija: 15:12, 9. marec 2022
Galicija | |
---|---|
Zgodovinsko-kulturna regija | |
49°49′48.000″N 24°0′51.001″E / 49.83000000°N 24.01416694°EKoordinati: 49°49′48.000″N 24°0′51.001″E / 49.83000000°N 24.01416694°E | |
Državi | Poljska Ukrajina |
Največje mesto | Krakov |
Demonim | Galicijčan, Galicijčanka Galičan, Galičanka |
Galicija (poljsko Galicja, Halicz, ukrajinsko Галичина́; rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Galicija meri 79.215 km², v njej živi preko 11 milijonov prebivalcev, predvsem Poljakov, Ukrajincev, Judov in drugih. Na zahodu Galicijo omejuje zgornji tok reke Visle, proti vzhodu pa polagoma prehaja v Ukrajino in Bukovino. Reka San jo deli na zahodno Galicijo, ki spada k Poljski in na vzhodno Galicijo, ki spada k Ukrajini. Glavne reke so: gornji tokovi Visle, Buga, Dnestra in Pruta. V tej prehodni pokrajini med »Zahodom« in »Vzhodom« stojijo zgodovinsko pomembna mesta, kot so: Krakov, Lvov (Lviv), Przemyśl in Tarnów.
Zgodovina
Slovani so se v Galiciji pričeli naseljevati med 5. in 6. stoletjem. Od 10. do 14. stoletja so zaradi nasprotij potekali boji med poljskimi in kijevskimi knezi. Leta 1386 je Galicija pripadla Poljski, 1772, po prvi delitvi Poljske med Rusijo, Avstrijo in Prusijo, pa je prešla v posest Avstrije (vse do leta 1918), z imenom Galicija in Lodomerija, kasneje pa postala avstrijska dežela (od 1867 del Cislatanije), ki je v letih 1775-1849 vključevala tudi Bukovino.
Med 1. svetovno vojno so v Galiciji potekali hudi spopadi med avstrijsko in rusko vojsko (npr. bitka za Przemyśl), kjer je padlo ogromno slovenskih vojakov. Leta 1918 je znova prešla v obnovljeno Poljsko. Ko so Vzhodno Galicijo 1. novembra 1939 priključili k Sovjetski zvezi, je postala del Ukrajinske SSR (skupaj z glavnim mestom Lvovom).