Aerob: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m gt |
znova spisano, razširjeno, prirejeno po Anaerob in en:Aerobic organism |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Set of animals and plants NobbiP.jpg|sličica|240x240_pik|[[Rastline]] in [[živali]] so zelo dobro poznani aerobni organizmi]] |
|||
'''Aerobi''' ali '''aerobionti''' so [[Organizem|organizmi]], ki lahko živijo ali se razvijajo samo ob navzočnosti [[kisik]]a.<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Mali leksikon biokemije in molekularne biologije - aerob|url=https://www.termania.net/slovarji/Mali_leksikon_biokemije_in_molekularne_biologije/11557260/aerob?ld=95&query=aerob&SearchIn=All|website=www.termania.net|accessdate=2021-03-24}}</ref> |
|||
'''Aerob''' ali '''aerobni organizem''' (tudi '''aerobiont'''<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Sopomenke 1.0 - Slovar sopomenk sodobne slovenščine - aerob|url=https://www.termania.net/slovarji/Slovar_sopomenk/11314572/aerob?ld=95&query=aerob&SearchIn=All|website=www.termania.net|accessdate=2021-12-28}}</ref>) je vsak [[organizem]], ki lahko preživi in raste le v [[Kisik|oksigeniranem]] okolju, kjer je prisoten molekularni [[kisik]].<ref>{{Navedi splet|title=Definition of AEROBE|url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/aerobe|website=www.merriam-webster.com|accessdate=2021-12-28|language=en}}</ref> Nasprotje predstavljajo [[Anaerob|anaerobi]] (anaerobni organizmi), ki za svojo rast ne potrebujejo kisika, nekateri pa se na prisotnost kisika odzovejo negativno ali zaradi tega [[Plin|plina]] celo odmrejo.<ref name=Hentges>{{cite book|title=Medical Microbiology |edition=4 |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7638/ |access-date=24 July 2016 |author=Hentges DJ |chapter=17: Anaerobes:General Characteristics |editor=Baron S |publisher=University of Texas Medical Branch at Galveston |location = Galveston, Texas |date=1996|pmid=21413255 }}</ref> Opazna prednost aerobnih organizmov je aerobno dihanje, ki je z energijskega in ekonomičnega vidika uspešnejše kot anaerobno dihanje.<ref>{{Cite book|url=https://www.worldcat.org/oclc/1201187551|title=Metals, Microbes, and Minerals - The Biogeochemical Side of Life.|others=Kroneck, Peter, Sosa Torres, Martha, Walter de Gruyter GmbH & Co. KG|isbn=978-3-11-058890-3|edition=1. Auflage|location=Berlin|oclc=1201187551}}</ref> |
|||
==Razvrščanje== |
|||
Večina vseh [[žival]]i, [[gliva|gliv]] in nekaj [[bakterija|bakterij]] je aerobiontov. V procesu, ki je poznan kot [[celično dihanje]], se proizvaja [[Adenozin trifosfat|energija]]. |
|||
Glede na odnos do kisika poznamo različne tipe organizmov: |
|||
* Obvezni (striktni ali obligatni) aerobi za svojo rast nujno potrebujejo kisik. V procesu, znanem kot [[celično dihanje]], tovrstni organizmi za [[Oksidacija|oksidacijo]] substrata (recimo [[Ogljikov hidrat|ogljikovih hidratov]] in [[Lipid|lipidov]]) in sledeče generiranje [[Energija|energije]] porabljajo kisik.<ref name="Todar">{{cite book|url=http://textbookofbacteriology.net/nutgro_4.html |access-date=24 July 2016 |title=Todar's Online Textbook of Bacteriology |author=Kenneth Todar |chapter=Nutrition and Growth of Bacteria |page=4}}</ref> |
|||
| ⚫ | |||
*[[Fakultativni anaerob|Fakultativni anaerobi]] porabljajo kisik, če je na voljo, kadar pa ga ni, se za proizvodnjo energije poslužujejo anaerobnih metod.<ref name="Hentges" /> |
|||
*[[Mikroaerofil|Mikroaerofili]] potrebujejo kisik za produkcijo energije, a jim koncentracija [[Ozračje|atmosferskega]] kisika škoduje (21% O<sub>2</sub>).<ref name="Todar" /> |
|||
*[[Aerotoleranca|Aerotolerantni]] anaerobi ne porabljajo kisika, a jim ta tudi ne škoduje.<ref name="Todar" /> |
|||
Določanje tipov aerobov je mogoče z gojitvijo v tekoči kulturi, saj je za vsako skupino značilen točno določen položaj v epruveti:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Anaerobes - Types of Bacteria, Classification and Examples|url=https://www.microscopemaster.com/anaerobes.html|website=MicroscopeMaster|accessdate=2021-12-28}}</ref> |
|||
[[Slika:Ana.png|sličica|Anaerobne in aerobne mikrobe lahko razvrščamo po njihovi razporeditvi v prilagojenem tekočem gojišču.]] |
|||
# Obvezne (obligatne) aerobne bakterije se v velikih količinah zberejo na zgornji strani epruvete, da lahko na tak način pridobijo kar največ kisika, ki ga na drugih mestih gojišča ni ali se nahaja v manjši koncentraciji.<ref name=":0" /> |
|||
# Obvezne (obligatne) anaerobne bakterije se vedejo obratno, saj se vrha epruvete zaradi toksičnosti kisika izogibajo, največ pa se jih zbere na spodnjem delu, kjer je koncentracija kisika najmanjša.<ref name=":0" /> |
|||
# Fakultativne anaerobne bakterije lahko rastejo tako s kot tudi brez kisika, saj lahko energijo presnavljajo bodisi aerobno bodisi anaerobno. V epruveti se agregirajo predvsem na vrhu, ker aerobno dihanje generira več [[Adenozin trifosfat|ATP]] kot [[Fermentacija (biokemija)|fermentacija]] in anaerobno dihanje.<ref name=":0" /> |
|||
# Mikroaerofilne vrste so aerobi, ki se v največji količini nahajajo na zgornji polovici epruvete, a ne na samem vrhu, ker jim zadostujejo že majhne koncentracije kisika (izpostavljenost previsokim koncentracijam kisika je lahko za tovrstne bakterije celo strupena).<ref name=":0" /> |
|||
# Porazdelitev aerotolerantnih bakterij je raznolika, saj na njo prisotnost kisika nima vpliva (njihova presnova je v osnovi anaerobna, a jim prisotnost kisika ne škodi). Zatorej so tovrstne bakterije najpogosteje enakomerno porazdeljene po epruveti.<ref name=":0" /> |
|||
==Aerobi in glukoza== |
|||
Dober primer je oksidacija [[Monosaharid|monosaharida]] [[Glukoza|glukoze]], ki poteče v okviru aerobnega dihanja, znanega pod imenom [[celično dihanje]]:<ref name="Chauhan">Chauhan, B. S. (2008).''Principles of Biochemistry and Biophysics". Laxmi Publications, p. 530. {{ISBN|978-8131803226}}</ref> |
|||
:C<sub>6</sub>H<sub>12</sub>O<sub>6</sub> + 6 O<sub>2</sub> + 38 ADP + 38 P→ 6 CO<sub>2</sub> + 44 H<sub>2</sub>O + 38 [[Adenozin trifosfat|ATP]] |
|||
Pri tem procesu, ki ga navadno delimo v tri serije biokemijskih reakcij ([[glikoliza]], [[Krebsov cikel]] in [[oksidativna fosforilacija]]), se iz glukoze sprosti kemična energija, shranjena v relativno šibkih dvojnih [[Kemična vez|vezeh]] kisika.<ref name="Schmidt-Rohr 20">Schmidt-Rohr, K. (2020). "Oxygen Is the High-Energy Molecule Powering Complex Multicellular Life: Fundamental Corrections to Traditional Bioenergetics" ''ACS Omega'' '''5''': 2221–2233. {{doi|10.1021/acsomega.9b03352}}</ref> |
|||
| ⚫ | |||
* [[anaerob]] |
* [[anaerob]] |
||
* [[ekstremofil]] |
|||
== Sklici == |
== Sklici == |
||
{{sklici}} |
{{sklici}} |
||
{{Biološka škrbina}} |
|||
[[Kategorija:Celično dihanje]] |
[[Kategorija:Celično dihanje]] |
||
[[Kategorija:Mikrobiologija]] |
[[Kategorija:Mikrobiologija]] |
||
Redakcija: 14:57, 28. december 2021
Aerob ali aerobni organizem (tudi aerobiont[1]) je vsak organizem, ki lahko preživi in raste le v oksigeniranem okolju, kjer je prisoten molekularni kisik.[2] Nasprotje predstavljajo anaerobi (anaerobni organizmi), ki za svojo rast ne potrebujejo kisika, nekateri pa se na prisotnost kisika odzovejo negativno ali zaradi tega plina celo odmrejo.[3] Opazna prednost aerobnih organizmov je aerobno dihanje, ki je z energijskega in ekonomičnega vidika uspešnejše kot anaerobno dihanje.[4]
Razvrščanje
Glede na odnos do kisika poznamo različne tipe organizmov:
- Obvezni (striktni ali obligatni) aerobi za svojo rast nujno potrebujejo kisik. V procesu, znanem kot celično dihanje, tovrstni organizmi za oksidacijo substrata (recimo ogljikovih hidratov in lipidov) in sledeče generiranje energije porabljajo kisik.[5]
- Fakultativni anaerobi porabljajo kisik, če je na voljo, kadar pa ga ni, se za proizvodnjo energije poslužujejo anaerobnih metod.[3]
- Mikroaerofili potrebujejo kisik za produkcijo energije, a jim koncentracija atmosferskega kisika škoduje (21% O2).[5]
- Aerotolerantni anaerobi ne porabljajo kisika, a jim ta tudi ne škoduje.[5]
Določanje tipov aerobov je mogoče z gojitvijo v tekoči kulturi, saj je za vsako skupino značilen točno določen položaj v epruveti:[6]
- Obvezne (obligatne) aerobne bakterije se v velikih količinah zberejo na zgornji strani epruvete, da lahko na tak način pridobijo kar največ kisika, ki ga na drugih mestih gojišča ni ali se nahaja v manjši koncentraciji.[6]
- Obvezne (obligatne) anaerobne bakterije se vedejo obratno, saj se vrha epruvete zaradi toksičnosti kisika izogibajo, največ pa se jih zbere na spodnjem delu, kjer je koncentracija kisika najmanjša.[6]
- Fakultativne anaerobne bakterije lahko rastejo tako s kot tudi brez kisika, saj lahko energijo presnavljajo bodisi aerobno bodisi anaerobno. V epruveti se agregirajo predvsem na vrhu, ker aerobno dihanje generira več ATP kot fermentacija in anaerobno dihanje.[6]
- Mikroaerofilne vrste so aerobi, ki se v največji količini nahajajo na zgornji polovici epruvete, a ne na samem vrhu, ker jim zadostujejo že majhne koncentracije kisika (izpostavljenost previsokim koncentracijam kisika je lahko za tovrstne bakterije celo strupena).[6]
- Porazdelitev aerotolerantnih bakterij je raznolika, saj na njo prisotnost kisika nima vpliva (njihova presnova je v osnovi anaerobna, a jim prisotnost kisika ne škodi). Zatorej so tovrstne bakterije najpogosteje enakomerno porazdeljene po epruveti.[6]
Aerobi in glukoza
Dober primer je oksidacija monosaharida glukoze, ki poteče v okviru aerobnega dihanja, znanega pod imenom celično dihanje:[7]
- C6H12O6 + 6 O2 + 38 ADP + 38 P→ 6 CO2 + 44 H2O + 38 ATP
Pri tem procesu, ki ga navadno delimo v tri serije biokemijskih reakcij (glikoliza, Krebsov cikel in oksidativna fosforilacija), se iz glukoze sprosti kemična energija, shranjena v relativno šibkih dvojnih vezeh kisika.[8]
Glej tudi
Sklici
- ↑ »Termania - Sopomenke 1.0 - Slovar sopomenk sodobne slovenščine - aerob«. www.termania.net. Pridobljeno 28. decembra 2021.
- ↑ »Definition of AEROBE«. www.merriam-webster.com (v angleščini). Pridobljeno 28. decembra 2021.
- ↑ 3,0 3,1 Hentges DJ (1996). »17: Anaerobes:General Characteristics«. V Baron S (ur.). Medical Microbiology (4 izd.). Galveston, Texas: University of Texas Medical Branch at Galveston. PMID 21413255. Pridobljeno 24. julija 2016.
- ↑ Metals, Microbes, and Minerals - The Biogeochemical Side of Life. Kroneck, Peter, Sosa Torres, Martha, Walter de Gruyter GmbH & Co. KG (1. Auflage izd.). Berlin. ISBN 978-3-11-058890-3. OCLC 1201187551.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: drugo (povezava) - ↑ 5,0 5,1 5,2 Kenneth Todar. »Nutrition and Growth of Bacteria«. Todar's Online Textbook of Bacteriology. str. 4. Pridobljeno 24. julija 2016.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 »Anaerobes - Types of Bacteria, Classification and Examples«. MicroscopeMaster. Pridobljeno 28. decembra 2021.
- ↑ Chauhan, B. S. (2008).Principles of Biochemistry and Biophysics". Laxmi Publications, p. 530. ISBN 978-8131803226
- ↑ Schmidt-Rohr, K. (2020). "Oxygen Is the High-Energy Molecule Powering Complex Multicellular Life: Fundamental Corrections to Traditional Bioenergetics" ACS Omega 5: 2221–2233. DOI: 10.1021/acsomega.9b03352