Sonetni venec pri Slovencih

Sonetne vence so, poleg Franceta Prešerna, pisali naslednji slovenski avtorji:

Pisci sonetnih vencev

- Anton Umek - Okiški Pozdrav zvezdi na morji https://sl.wikisource.org/wiki/Pozdrav_zvezdi_na_morji ter Domovini)

- Josip Stritar (Slovo),

- Janez Menart (Ovenela krizantema),

- Kajetan Kovič (Sibirski ciklus),

- Tone Pavček (Soneti za sina, Soneti za Marto),

- Ciril Zlobec (Ljubezen dvoedina, Zaliv),

- Veno Taufer (Rotitve, Žalostni del veselega venca),

- France Balantič (Venec),

- Valentin Cundrič (Na gori spremenjenje: sonetni venec sonetnih vencev),

- Mitja Šarabon (Sonetni venec sonetnih vencev),

- Boris A. Novak.

Valentin Cundrič: Na gori spremenjenje: sonetni venec sonetnih vencev (1987)

Na gori zvezdne line.

V podobi nočnega mezga

vsevdilj sem talec leta.

Slap lisastih vojska

obljubil je praznine. Mi lakota preti,

mi vrč zapušča rane,

sprelectov slavček duše pa –

da so izcela tkane

prepadne postelje prsti.

Iz milostnih udarcev svet

postilja v mraku in podne.

Prehodniki so vidna sled,

apne ude posrebrne

Delo je sestavljeno iz petnajst sonetnih vencev, pri čemer vsak venec sestavlja štirinajst sonetov, tako da je skupaj vseh sonetov 210.

Zgradba: Klasični, prešernovski sonetni venec ima 14 sonetov, sonet pa 14 verzov. Pri Cundriču so enote štirinajstkrat večje: vsak sonet sestavlja 14 kitic in vsaka izmed njih vsebuje štirinajst verzov (torej je posamezni sonet sestavljen takorekoč iz 14 sonetov). Prva kitica se začne s prvim verzom kitice pred njo. 15. sonet ali akrostih sestavljajo vsi začetni verzi v kiticah in ne v sonetih, pri čemer je ponovno zadnji verz prve kitice ponovljen v prvem verzu druge kitice in tako dalje po vzorcu. Ves čas se pojavlja jambski verz, vendar zlogi glede na število niso enotni, ampak se izmenjujejo od šest do devet zložnega verza. Pri Cundičevi pesnitvi je pri notranji zgradbi Venca vencev zanimivo ujemanje zadnjih zlogov v nekaterih verzih, in sicer pri naslednjih: med prvim petim verzom, med šestim in desetim, med sedmim in devetim, med enajstim in trinajstim ter dvanajstim in štirinajstim verzom v prav vseh sonetih.

Mitja Šarabon: Sonetni venec sonetnih vencev (1971)

Enajsti sonet

5

KRALJICA SI NAD MOJIMI GORAMI

ob tebi taja se lepota hladna

skalovij ostrih, kakor da pomladna

jih pesem boža z mehkimi rokavi.

Odprti so ti brezen sivi dvori,

po belih kamnih tvoja noga brodi

in ne boje se gamsov te sprevodi,

utripaš z njimi kakor senca z bori.

Vihar in dan sta ti poslušna brata,

ti lica noč z vonjavi mazili,

macesnom se ob tebi kri razvname.

Pogledi tvoji vse so prisobili,

še pust prepad te rad v naročje vzame;

DROBTINA SONCA SI IN VSA SI ZLATA.

Delo sestavlja petnajst sonetnih vencev, ki so sestavljeni iz po petnajstih sonetov, tako da je vseh sonetov v 225. Avtor v svojem delu navede tudi število stihov: 3150. Venec vencev, ki je vsebinsko razdeljen na obup in srečo, je nastajal pet mesecev. Zgradba: Soneti imajo klasično zunanjo zgradbo, rima je oklepajoča (abba), verz pa za sonet klasičen jambski enajsterec.

France Balantič: Venec (1940)

XIII

Gospod, podaril si mi odpuščanje,

čez krotka usta vino si razlil,

da bi ljubezni Tvoje se napil,

da bi pozabil vse poti nekdanje.

Kot cvet razgrnil predte sem molčanje,

moj strah pred Tvojim plaščem je minil,

tu spal bi rad in naj dežjà naliv,

naj sončnih žarkov boža me igranje.

So bratje bolečine zakopali,

z vetrovi grenki zvoki so zbežali

in z moje glave cestni prah izginja.

In moja pesem v plamen se spreminja,

lupina sanj vse bolj je sinja, sinja,

bogat sem kakor tihi glas piščali.

Balantič se je pisanja sonetnega venca učil predvsem pri Prešernu, ampak ga vseeno ni posnemal, ampak je zasnoval lasten način pisanja. Vrh pri njemu tvorita sedmi in osmi sonet, v njegovem vencu pa se prepletajo naslednje teme: smrt, narava in Bog. Zgradba in vsebina sta v sonetih povezani simetrično, in sicer prvi sonet govori o obupu pred smrtjo štirinajsti pa o ljubezenski pomirjenosti in podobno v ostalih dvojicah sonetov. Iz te povezanosti med soneti lahko sklepamo na dovršeno kompozicijo Balantičevega Venca.

Zgradba: Sonet ima klasično zgradbo iz dveh kvartin in dveh tercin. Rima je oklepajoča (abba). V tercetnem delu se pojavljajo jambski enajsterci, v kvartetnem pa se glede na rimo izmenjujejo deset in enajst zložni jambski verzi.

Viri in literatura

Valentin Cundrič, 1987: Na gori spremenjenje. Sonetni venec sonetnih venec. Jesenice: /

Mitja Šarabon, 1971: Sonetni venec sonetnih venec. Ljubljana: DZS.

France Balantič, 1944: Venec. Ljubljana: /