Angelski grad, Rim: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dodano iz en wiki
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
[[Slika:RomaCastelSantAngelo.jpg|thumb|250px|Angelski grad, pogled z mostu]]
| name = Angelski grad<br> Hadrijanov mavzolej<br> Castel Sant'Angelo
| image = Castel Sant'Angelo (40071360473).jpg
| caption = Angelski grad, 2008
|coordinates = <!-- WD -->
|location=
|built= med 123 in 139 n. št.
|built_for= [[Hadrijan]]a
|architect=
| type= [[mavzolej]]
|locmapin = Italija
}}


'''Hadrijanov mavzolej''', običajno znan kot '''Angelski grad''' (italijansko ''Castel Sant'Angelo''), je visoka cilindrična zgradba v parku Adriano v [[Rim]]u v [[Italija|Italiji]]. Sprva ga je naročil rimski cesar [[Hadrijan]] kot [[mavzolej]] zase in za svojo družino. Stavbo so kasneje kot trdnjavo in grad uporabljali [[papež]]i, danes pa je muzej. Stavba je bila nekoč najvišja stavba v Rimu.
'''Angelski grad''' (izvirno [[italijanščina|italijansko]] '''Castel Sant'Angelo''') je [[trdnjava]] v [[Rim]]u.


== Hadrijanova grobnica ==
Zgraditi ga je dal [[seznam rimskih cesarjev|rimski cesar]] [[Hadrijan]] kot [[mavzolej]] zase in za svojo družino. Pozneje je bil v rabi kot [[zapor]] oziroma [[trdnjava]], danes pa je [[muzej]].
[[Image:Engelsburg und Engelsbrücke abends.jpg|right|thumb|250px|Angelski grad z mostu. Zgoraj je kip nadangela Mihaela, po katerem ima ime.]]
[[File:Angels Sant'Angelo Bridge 1.jpg|thumb|250px|[[Ponte Sant'Angelo]] s kipi]]
Grobnica rimskega cesarja Hadrijana je bila postavljena na desnem bregu reke [[Tibera|Tibere]], med letoma 134 in 139 n. št.<ref>{{cite book|last1=Aicher|first1=Peter J|title=Rome Alive: A Source-Guide to the Ancient City Volume I|date=2004|publisher=Bolchazy-Carducci|url=http://archive1.village.virginia.edu/spw4s/RomanForum/GoogleEarth/AK_GE/AK_HTML/TM-004.html|access-date=2 January 2015}}</ref> Prvotno je bil mavzolej okrašen valj z vrtom in zlato [[kvadriga|kvadrigo]]. Hadrijanov pepel je bil tu postavljen leto po njegovi smrti v Baiaeju leta 138, skupaj s tistim njegove žene Sabine in njegovega prvega posvojenega sina Lucija Elija, ki je umrl leta 138. Po tem so bili tu postavljeni tudi ostanki naslednjih cesarjev, zadnja zabeležena shramba je bil [[Karakala]] leta 217. Žare, ki vsebujejo ta pepel, so bile verjetno postavljene v tako imenovano sobo zakladnice, globoko v stavbi. Hadrijan je zgradil tudi ''Pons Aelius'', obrnjen naravnost proti mavzoleju - še vedno ponuja slikovit pristop iz središča Rima in levega brega Tibere ter je znan po baročnih dodatkih kipov angelov, ki držijo v rokah predmete [[Jezusovo trpljenje|Jezusovega trpljenja]].


Shranjene [[žara|žare]] s pepelom so bile uničene leta [[410]], ko so [[Vizigoti]] oplenili Rim.
Mavzolej je bil zgrajen med letoma [[135]] in [[139]]. Ime je dobil po [[kip]]u [[angel]]a na vrhu stavbe. Hadrijanov pepel so spravili v stavbi po njegovi smrti leta [[138]], skupaj s pepelom njegove žene Sabine in [[posvojitev|posvojenca]] [[Lucij Elij|Lucija Elija]]. Pozneje so mavzolej uporabljali za posmrtno počivališče tudi drugih [[cesar]]jev, vse do leta [[217]]. Shranjene [[vaza|vaze]] s pepelom so bile uničene leta [[410]], ko so [[Vizigoti]] [[oplenjenje Rima|oplenili Rim]].


Leta [[401]] je bil mavzolej spremenjen v [[trdnjava|trdnjavo]], nato pa so jo [[papež]]i od [[14. stoletje|14. stoletja]] uporabljali kot [[grad]] v primeru napada na Rim. [[Vatikan]] je grad uporabljal tudi kot zapor (npr. [[Giordano Bruno]] je bil tu zaprt šest let).
Leta [[401]] je bil mavzolej spremenjen v [[trdnjava|trdnjavo]], nato pa so jo [[papež]]i od [[14. stoletje|14. stoletja]] uporabljali kot [[grad]] v primeru napada na Rim. [[Vatikan]] je grad uporabljal tudi kot zapor (npr. [[Giordano Bruno]] je bil tu zaprt šest let).


== V popularni kulturi ==
Angelski grad je med drugim kraj dogajanja zgodbe, opisane v drami [[Victorien Sardou|Victoriena Sardouja]] z naslovom La [[Tosca]] ([[1887]]), po kateri je nastal [[libreto]] (avtorja [[Luigi Illica]] in Giuseppe Giacosa) znamenite istoimenske [[opera|opere]] ([[1899]]) italijanskega skladatelja [[Giacomo Puccini|Giacoma Puccinija]]
Angelski grad je med drugim kraj dogajanja zgodbe, opisane v drami [[Victorien Sardou|Victoriena Sardouja]] z naslovom La [[Tosca]] ([[1887]]), po kateri je nastal [[libreto]] (avtorja [[Luigi Illica]] in Giuseppe Giacosa) znamenite istoimenske [[opera|opere]] ([[1899]]) italijanskega skladatelja [[Giacomo Puccini|Giacoma Puccinija]]


Vrstica 17: Vrstica 32:
* [[Ponte Sant'Angelo]]
* [[Ponte Sant'Angelo]]
* [[seznam zgradb in objektov v Rimu]]
* [[seznam zgradb in objektov v Rimu]]

== Sklici ==
{{sklici}}


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
{{Commons|Castel Sant'Angelo (Rome)}}
{{Zbirka|Mausoleum of Hadrian}}
* {{Official website|http://www.castelsantangelo.beniculturali.it/}}
* [http://www.oldandsold.com/articles13/travel-189.shtml Site describing arrangement of the original mausoleum.]
* [http://penelope.uchicago.edu/~grout/encyclopaedia_romana/romanurbs/mausoleum.html ''Mausoleum of Hadrian'', part of the ''Encyclopædia Romana''] by James Grout
*[https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Europe/Italy/Lazio/Roma/Rome/_Texts/PLATOP*/Mausoleum_Hadriani.html Platner and Ashby entry on the tomb on Lacus Curtius site]
*[https://web.archive.org/web/20080127121537/http://www.romanbookshelf.com/prints/CastelSantAngelo/castello.html Roman Bookshelf – Views of Castel Sant'Angelo from the 19° Century]
* [http://www.mmdtkw.org/RenRom0629f-HadrianTomb.jpg Hadrian's tomb] Model of how the tomb might have appeared in antiquity


{{museum-stub}}
{{rim-stub}}


[[Kategorija:Gradovi v Italiji]]
[[Kategorija:Gradovi v Italiji]]

Redakcija: 15:57, 6. september 2021

Angelski grad
Hadrijanov mavzolej
Castel Sant'Angelo
Angelski grad, 2008
Tipmavzolej
Koordinati41°54′10.958″N 12°27′58.705″E / 41.90304389°N 12.46630694°E / 41.90304389; 12.46630694Koordinati: 41°54′10.958″N 12°27′58.705″E / 41.90304389°N 12.46630694°E / 41.90304389; 12.46630694
Zgrajenomed 123 in 139 n. št.
Zgrajeno zaHadrijana
Angelski grad, Rim se nahaja v Italija
Angelski grad, Rim
Geografska lega: Angelski grad
Hadrijanov mavzolej
Castel Sant'Angelo, Italija

Hadrijanov mavzolej, običajno znan kot Angelski grad (italijansko Castel Sant'Angelo), je visoka cilindrična zgradba v parku Adriano v Rimu v Italiji. Sprva ga je naročil rimski cesar Hadrijan kot mavzolej zase in za svojo družino. Stavbo so kasneje kot trdnjavo in grad uporabljali papeži, danes pa je muzej. Stavba je bila nekoč najvišja stavba v Rimu.

Hadrijanova grobnica

Angelski grad z mostu. Zgoraj je kip nadangela Mihaela, po katerem ima ime.
Ponte Sant'Angelo s kipi

Grobnica rimskega cesarja Hadrijana je bila postavljena na desnem bregu reke Tibere, med letoma 134 in 139 n. št.[1] Prvotno je bil mavzolej okrašen valj z vrtom in zlato kvadrigo. Hadrijanov pepel je bil tu postavljen leto po njegovi smrti v Baiaeju leta 138, skupaj s tistim njegove žene Sabine in njegovega prvega posvojenega sina Lucija Elija, ki je umrl leta 138. Po tem so bili tu postavljeni tudi ostanki naslednjih cesarjev, zadnja zabeležena shramba je bil Karakala leta 217. Žare, ki vsebujejo ta pepel, so bile verjetno postavljene v tako imenovano sobo zakladnice, globoko v stavbi. Hadrijan je zgradil tudi Pons Aelius, obrnjen naravnost proti mavzoleju - še vedno ponuja slikovit pristop iz središča Rima in levega brega Tibere ter je znan po baročnih dodatkih kipov angelov, ki držijo v rokah predmete Jezusovega trpljenja.

Shranjene žare s pepelom so bile uničene leta 410, ko so Vizigoti oplenili Rim.

Leta 401 je bil mavzolej spremenjen v trdnjavo, nato pa so jo papeži od 14. stoletja uporabljali kot grad v primeru napada na Rim. Vatikan je grad uporabljal tudi kot zapor (npr. Giordano Bruno je bil tu zaprt šest let).

V popularni kulturi

Angelski grad je med drugim kraj dogajanja zgodbe, opisane v drami Victoriena Sardouja z naslovom La Tosca (1887), po kateri je nastal libreto (avtorja Luigi Illica in Giuseppe Giacosa) znamenite istoimenske opere (1899) italijanskega skladatelja Giacoma Puccinija

Glej tudi

Sklici

  1. Aicher, Peter J (2004). Rome Alive: A Source-Guide to the Ancient City Volume I. Bolchazy-Carducci. Pridobljeno 2. januarja 2015.

Zunanje povezave