Saksofon: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ben-Picc (pogovor | prispevki)
m pp
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
Haklc (pogovor | prispevki)
odstranitev povedi brez vira
Vrstica 20: Vrstica 20:
Glede na vrstni red patentiranih saksofonov v pravni listini bi lahko sklepali, da so Saxa v prvi vrsti zanimali nižji instrumenti te vrste. Za razliko od ostalih pihalnih instrumentov lahko saksofon prilagaja jakost (dinamiko) izvajanja veliko bolje v vseh registrih. Npr., [[flavta]] in [[fagot]] sta v nizkem [[register (glasbilo)|registru]] šibka in ne zmoreta glasnih tonov, [[oboa]] je v nizkem registru glasna in ne zmore tihih tonov, itd.
Glede na vrstni red patentiranih saksofonov v pravni listini bi lahko sklepali, da so Saxa v prvi vrsti zanimali nižji instrumenti te vrste. Za razliko od ostalih pihalnih instrumentov lahko saksofon prilagaja jakost (dinamiko) izvajanja veliko bolje v vseh registrih. Npr., [[flavta]] in [[fagot]] sta v nizkem [[register (glasbilo)|registru]] šibka in ne zmoreta glasnih tonov, [[oboa]] je v nizkem registru glasna in ne zmore tihih tonov, itd.


Obseg tonov, ki jih ti instrumenti lahko zaigrajo, je v [[nota]]h vselej zapisan od '''malega b''' do '''d3''' (seveda z izjemami za [[virtuoz]]e), naštete transpozicije pa so dejanski slišni toni, glede na zapisane.
Obseg tonov, ki jih ti instrumenti lahko zaigrajo, je v [[nota]]h vselej zapisan od '''malega b''' do '''d3''' (seveda z izjemami za [[virtuoz]]e), naštete transpozicije pa so dejanski slišni toni, glede na zapisane.
Celotna družina teh instrumentov tvori velik tonski obseg: od '''kontra Des''' do '''g3'''. V splošnem sta najbolj uporabljana altovski in tenorski saksofon, največkrat v [[jazz]]ovskih in [[ples]]nih [[ansambel|ansamblih]], vojaških godbah in ansamblih [[zabavna glasba|zabavne glasbe]].


Celotna družina teh instrumentov tvori velik tonski obseg: od '''kontra Des''' do '''g3'''. V splošnem sta najbolj uporabljana altovski in tenorski saksofon, največkrat v [[jazz]]ovskih in [[ples]]nih [[ansambel|ansamblih]], vojaških godbah in ansamblih [[zabavna glasba|zabavne glasbe]].
Na tem instrumentu je pogosti način igranja tako imenovani [[vibrato]], tehnika, ki je bila poprej drugim pihalom neznana.{{navedi vir|date=18. maj 2020}}


== Na Slovenskem ==
== Na Slovenskem ==

Redakcija: 23:43, 4. junij 2021

Altovski saksofon (brez ustnika)
Arhaičen C tenorski saksofon iz tovarne Adolpha Saxa

Saksofon je glasbilo, ki je nastalo v obdobju romantike (1846), skonstruiral pa ga je Belgijec Adolphe Sax kot povezavo med kovinskimi trobili in lesenimi pihali. Saksofon je eno redkih glasbil, ki nosijo ime svojega izdelovalca. Igrajo ga saksofonisti, sestavljen pa je iz treh delov: ustnika z jezičkom, vratu (pipe) in telesa z zaklopkami.

Vrste

Glede na dolžino resonacijske cevi in s tem višine dobljenih tonov poznamo več vrst saksofonov:

Opis in igranje

Glede na vrstni red patentiranih saksofonov v pravni listini bi lahko sklepali, da so Saxa v prvi vrsti zanimali nižji instrumenti te vrste. Za razliko od ostalih pihalnih instrumentov lahko saksofon prilagaja jakost (dinamiko) izvajanja veliko bolje v vseh registrih. Npr., flavta in fagot sta v nizkem registru šibka in ne zmoreta glasnih tonov, oboa je v nizkem registru glasna in ne zmore tihih tonov, itd.

Obseg tonov, ki jih ti instrumenti lahko zaigrajo, je v notah vselej zapisan od malega b do d3 (seveda z izjemami za virtuoze), naštete transpozicije pa so dejanski slišni toni, glede na zapisane.

Celotna družina teh instrumentov tvori velik tonski obseg: od kontra Des do g3. V splošnem sta najbolj uporabljana altovski in tenorski saksofon, največkrat v jazzovskih in plesnih ansamblih, vojaških godbah in ansamblih zabavne glasbe.

Na Slovenskem

Prvi saksofon se je na Slovenskem pojavil leta 1923. Za prvi slovenski jazzovski orkester imenovan Original Jazz Negode ga je priskrbel tržaški pianist Miljutin Negode, igral pa ga je klarinetist Janko Gregorc.[1]

Viri

  1. Jasna Drobne (30. marec 2008). »Jazz«. Pridobljeno 18. maja 2020.

Zunanje povezave

Glej tudi