Saksofon: Razlika med redakcijama
m pp Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode |
odstranitev povedi brez vira |
||
Vrstica 20: | Vrstica 20: | ||
Glede na vrstni red patentiranih saksofonov v pravni listini bi lahko sklepali, da so Saxa v prvi vrsti zanimali nižji instrumenti te vrste. Za razliko od ostalih pihalnih instrumentov lahko saksofon prilagaja jakost (dinamiko) izvajanja veliko bolje v vseh registrih. Npr., [[flavta]] in [[fagot]] sta v nizkem [[register (glasbilo)|registru]] šibka in ne zmoreta glasnih tonov, [[oboa]] je v nizkem registru glasna in ne zmore tihih tonov, itd. |
Glede na vrstni red patentiranih saksofonov v pravni listini bi lahko sklepali, da so Saxa v prvi vrsti zanimali nižji instrumenti te vrste. Za razliko od ostalih pihalnih instrumentov lahko saksofon prilagaja jakost (dinamiko) izvajanja veliko bolje v vseh registrih. Npr., [[flavta]] in [[fagot]] sta v nizkem [[register (glasbilo)|registru]] šibka in ne zmoreta glasnih tonov, [[oboa]] je v nizkem registru glasna in ne zmore tihih tonov, itd. |
||
Obseg tonov, ki jih ti instrumenti lahko zaigrajo, je v [[nota]]h vselej zapisan od '''malega b''' do '''d3''' (seveda z izjemami za [[virtuoz]]e), naštete transpozicije pa so dejanski slišni toni, glede na zapisane. |
Obseg tonov, ki jih ti instrumenti lahko zaigrajo, je v [[nota]]h vselej zapisan od '''malega b''' do '''d3''' (seveda z izjemami za [[virtuoz]]e), naštete transpozicije pa so dejanski slišni toni, glede na zapisane. |
||
⚫ | |||
⚫ | |||
Na tem instrumentu je pogosti način igranja tako imenovani [[vibrato]], tehnika, ki je bila poprej drugim pihalom neznana.{{navedi vir|date=18. maj 2020}} |
|||
== Na Slovenskem == |
== Na Slovenskem == |
Redakcija: 23:43, 4. junij 2021
Saksofon je glasbilo, ki je nastalo v obdobju romantike (1846), skonstruiral pa ga je Belgijec Adolphe Sax kot povezavo med kovinskimi trobili in lesenimi pihali. Saksofon je eno redkih glasbil, ki nosijo ime svojega izdelovalca. Igrajo ga saksofonisti, sestavljen pa je iz treh delov: ustnika z jezičkom, vratu (pipe) in telesa z zaklopkami.
Vrste
Glede na dolžino resonacijske cevi in s tem višine dobljenih tonov poznamo več vrst saksofonov:
- Soprillo saksofon je proizvod nemškega izdelovalca Benedikta Eppelsheima, uglašen v B; transponira za oktavo višje od sopranskega. Njegova posebnost je klapna za prepih oktave, saj je nameščena na ustniku
- sopranino saksofon, uglašen v Es; transponira za malo terco navzgor
- sopranski saksofon, uglašen v B; transponira za veliko sekundo navzdol
- altovski saksofon, uglašen v Es; transponira za veliko seksto navzdol (najpogostejši član družine saksofonov)
- tenorski saksofon, uglašen v B; transponira za veliko nono navzdol
- baritonski saksofon, uglašen v Es; transponira za oktavo in veliko seksto navzdol (oktavo nižje od altovskega)
- basovski saksofon, uglašen v B; transponira za oktavo nižje od tenorskega
- kontrabasovski saksofon, uglašen v Es; transponira za oktavo nižje od baritonskega
- subkontrabas saksofon ali tubax je proizvod nemškega izdelovalca Benedikta Eppelsheima, podoben je saruzafonu; navkljub presenetljivemu imenu pa je njegov najnižji obseg le malo prekorači spodnje note Saksovega kontrabasovskega saksofona.
Opis in igranje
Glede na vrstni red patentiranih saksofonov v pravni listini bi lahko sklepali, da so Saxa v prvi vrsti zanimali nižji instrumenti te vrste. Za razliko od ostalih pihalnih instrumentov lahko saksofon prilagaja jakost (dinamiko) izvajanja veliko bolje v vseh registrih. Npr., flavta in fagot sta v nizkem registru šibka in ne zmoreta glasnih tonov, oboa je v nizkem registru glasna in ne zmore tihih tonov, itd.
Obseg tonov, ki jih ti instrumenti lahko zaigrajo, je v notah vselej zapisan od malega b do d3 (seveda z izjemami za virtuoze), naštete transpozicije pa so dejanski slišni toni, glede na zapisane.
Celotna družina teh instrumentov tvori velik tonski obseg: od kontra Des do g3. V splošnem sta najbolj uporabljana altovski in tenorski saksofon, največkrat v jazzovskih in plesnih ansamblih, vojaških godbah in ansamblih zabavne glasbe.
Na Slovenskem
Prvi saksofon se je na Slovenskem pojavil leta 1923. Za prvi slovenski jazzovski orkester imenovan Original Jazz Negode ga je priskrbel tržaški pianist Miljutin Negode, igral pa ga je klarinetist Janko Gregorc.[1]