Čin Ši Huang: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.287 urejanj
{{normativna kontrola}}
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.070 urejanj
np, np
Vrstica 5: Vrstica 5:
Čin Ši Huangdi je bil ustanovitelj [[Kitajsko cesarstvo|Kitajskega cesarstva]] in ostaja priljubljena kitajska zgodovinska in mitološka osebnost.
Čin Ši Huangdi je bil ustanovitelj [[Kitajsko cesarstvo|Kitajskega cesarstva]] in ostaja priljubljena kitajska zgodovinska in mitološka osebnost.


[[Knez]] Jing Dženg, kasnejši Čin Ši Huangdi, je bil sin priležnice - [[konkubina|konkubine]]. Skupaj z očetom [[Džuangšjiang]]om (kitajsko {{jezik-zh2|庄襄}} Zhuangxiang) je bil v času svojega rojstva [[talec]] v sosednji [[država|državi]] [[Džao]]. [[Trgovec]] [[Li Buvej]], ki je Džuangšjiangu pripeljal ženo in mu pomagal, da se je povzpel na prestol [[Država Čin|Države Čin]], je kasneje postal njen [[prvi minister]].
[[Knez]] Jing Dženg, kasnejši Čin Ši Huangdi, je bil sin priležnice - [[konkubina|konkubine]]. Skupaj z očetom [[Džuangšjiang]]om (kitajsko {{jezik-zh2|庄襄}} ''Zhuangxiang'') je bil v času svojega rojstva [[talec]] v sosednji [[država|državi]] [[Džao]]. [[Trgovec]] [[Li Buvej]], ki je Džuangšjiangu pripeljal ženo in mu pomagal, da se je povzpel na prestol [[Država Čin|Države Čin]], je kasneje postal njen [[prvi minister]].


Dženg je kot trinajstletnik leta [[247 pr. n. št.]] postal vladar Države Čin. V času njegove mladoletnosti je imel Li Buvej neomejeno oblast, a mu jo je Dženg leta [[237 pr. n. št.]] krvavo odvzel in ga poslal v pregnanstvo, na poti tja pa je bil zastrupljen.
Dženg je kot trinajstletnik leta [[247 pr. n. št.]] postal vladar Države Čin. V času njegove mladoletnosti je imel Li Buvej neomejeno oblast, a mu jo je Dženg leta [[237 pr. n. št.]] krvavo odvzel in ga poslal v pregnanstvo, na poti tja pa je bil zastrupljen.


[[Cesar]] Čin Ši Huangdi je pomemben predvsem kot prvi vladar Kitajskega cesarstva, ki ga je leta [[221 pr. n. št.]] združil z osvojitvijo sedmih Sprtih držav. Tudi beseda [[Kitajska]] (''China'') izhaja iz njegovega imena. Kitajska svojemu prvemu cesarju in njegovim svetovalcem dolguje zahvalo za velike dosežke, kot so izgradnja [[Kitajski zid|Kitajskega zidu]], poenotenje [[denar]]nega sistema in [[pisava|pisave]] (veliko [[znak]]ov je obstajalo v več različicah, zato so bili težki za razumevanje) in splošno [[centralizacija|centralizirano]] vladavino cesarja (''glejte [[Dinastija Čin]]'').
Cesar Čin Ši Huangdi je pomemben predvsem kot prvi vladar Kitajskega cesarstva, ki ga je leta [[221 pr. n. št.]] združil z osvojitvijo sedmih Sprtih držav. Tudi beseda ''Kitajska'' (''China'') izhaja iz njegovega imena. Kitajska svojemu prvemu cesarju in njegovim svetovalcem dolguje zahvalo za velike dosežke, kot so izgradnja [[Kitajski zid|Kitajskega zidu]], poenotenje [[denar]]nega sistema in [[pisava|pisave]] (veliko [[znak]]ov je obstajalo v več različicah, zato so bili težki za razumevanje) in splošno [[centralizacija|centralizirano]] vladavino cesarja (''glejte [[Dinastija Čin]]'').


Cesar se je zavzemal tudi za [[despotizem]]. Zaradi svoje trde in brezobzirne vladavine je užival veliko nepriljubljenost in postal tudi tarča več [[atentat]]ov. Nekoč so ga skušali umoriti v sprejemni dvorani. Cesar je hotel potegniti svoj [[meč]], vendar ga ni mogel izvleči, ker je bil naravnost predolg. Namesto tega je tekal po dvorani, dokler ni atentatorju neki dvorjan podstavil noge. Cesarjevi protiukrepi so bili preseljevanje, zažiganje [[knjiga|knjig]] in kaznovanje vsakega nasprotovanja s [[smrtna kazen|smrtjo]].
Cesar se je zavzemal tudi za [[despotizem]]. Zaradi svoje trde in brezobzirne vladavine je bil zelo nepriljubljen in postal tudi tarča več [[atentat]]ov. Nekoč so ga skušali umoriti v sprejemni dvorani. Cesar je hotel potegniti svoj [[meč]], vendar ga ni mogel izvleči, ker je bil predolg. Namesto tega je tekal po dvorani, dokler ni atentatorju neki dvorjan podstavil noge. Cesarjevi protiukrepi so bili preseljevanje, zažiganje [[knjiga|knjig]] in kaznovanje vsakega nasprotovanja s [[smrtna kazen|smrtjo]].


Želel si je tudi [[nesmrtnost]]i, zato je pripravil odpravo, ki naj bi poiskala bajeslovne [[Otoki Nesmrtnih|Otoke Nesmrtnih]] ob vzhodni obali Kitajske, vendar mu je ta namesto večnega življenja prinesla njegov konec. Zanj naj bi bil kriv napoj nesmrtnosti s preveliko vsebnostjo [[živo srebro|živega srebra]], ki so mu ga pripravili njegovi dvorni [[modrec]]i in [[zdravnik]]i. Umrl je leta [[210 pr. n. št.]] v palači v [[prefektura|prefekturi]] [[Šačiju]]. Njegov naslednik naj bi postal najstarejši [[princ]] [[Fusu]], ki je nasprotoval usmrtitvam [[učenjak]]ov, ki se niso strinjali s [[sežiganje knjig|sežiganjem knjig]] in je bil zato kazensko premeščen k [[Veliki kitajski zid|Velikemu zidu]].
Želel si je tudi [[nesmrtnost]]i, zato je pripravil odpravo, ki naj bi poiskala bajeslovne ''Otoke Nesmrtnih'' ob vzhodni obali Kitajske, vendar mu je ta namesto večnega življenja prinesla njegov konec. Zanj naj bi bil kriv napoj nesmrtnosti s preveliko vsebnostjo [[živo srebro|živega srebra]], ki so mu ga pripravili njegovi dvorni modreci in [[zdravnik]]i. Umrl je leta [[210 pr. n. št.]] v palači v [[prefektura|prefekturi]] [[Šačiju]]. Njegov naslednik naj bi postal najstarejši [[princ]] Fusu, ki je nasprotoval usmrtitvam učenjakov, ki se niso strinjali s sežiganjem knjig in je bil zato kazensko premeščen k [[Kitajski zid|Velikemu zidu]].


Prvi minister [[Li Si]], glavni [[evnuh]] [[Džao Gao]] in princ [[Huhaj]] so v strahu, da bi izbruhnil upor, med dvomesečnim potovanjem v prestolnico prikrivali cesarjevo smrt. Evnuha, ki je v govoru posnemal cesarja, so posadili v njegovo [[nosilnica|nosilnico]], zadaj pa so pritrdili posušeno ribo, s katero so prikrili smrad razpadajočega [[truplo|trupla]]. Nato so princa Fusuja in njegovega [[general]]a [[Meng Tian]]a prisilili v [[samomor]]. Tako je Huhaj postal drugi kitajski cesar.
Prvi minister Li Si, glavni [[evnuh]] Džao Gao in princ Huhaj so v strahu, da bi izbruhnil upor, med dvomesečnim potovanjem v prestolnico prikrivali cesarjevo smrt. Evnuha, ki je v govoru posnemal cesarja, so posadili v njegovo nosilnico, zadaj pa so pritrdili posušeno ribo, s katero so prikrili smrad razpadajočega [[truplo|trupla]]. Nato so princa Fusuja in njegovega generala Meng Tiana prisilili v [[samomor]]. Tako je Huhaj postal drugi kitajski cesar.


Čin Ši Huangdijev [[mavzolej]] stoji v tedanji prestolnici Čang'anu (današnji [[Šian]]) v [[provinca|provinci]] [[Šansi]]. Skupaj s ti. [[vojska glinenih vojščakov|vojsko glinenih vojščakov]] spada pod okrilje [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescove]] zaščite [[svetovna kulturna dediščina|svetovne kulturne dediščine]].
[[Mavzolej prvega cesarja Čina|Čin Ši Huangdijev mavzolej]] stoji v tedanji prestolnici Čang'anu (današnji [[Šjan]]) v [[provinca|provinci]] [[Šansi]]. Skupaj z [[glinena vojska|glineno vojsko]] je vpisan na seznam [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescove]] [[svetovna kulturna dediščina|svetovne dediščine]].<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/441]</ref>


Cesarjeva priljubljenost se še danes odraža v številnih [[film]]ih, v katerih se pojavlja njegova osebnost, na primer: ''[[Cesar in njegov atentator]]'', ''[[Junak (film)|Junak]]'' in v številnih [[risani film|risanih filmih]]).
Cesarjeva priljubljenost se še danes odraža v številnih [[film]]ih, v katerih se pojavlja njegova osebnost, na primer: ''Cesar in njegov atentator'', ''Junak'' in v številnih risanih filmih.


== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Qin Shi Huang}}
{{kategorija v Zbirki|Qin Shi Huang}}


Redakcija: 19:01, 17. januar 2021

Čín Ší Huángdì (kitajsko kitajsko: 秦始皇帝 - Qin Shi Huangdi - Prvi božji cesar Čin), pravo ime Jing Dženg (kitajsko: kitajsko: 嬴政 Ying Zheng), * 259 pr. n. št., † 210 pr. n. št.

Čin Ši Huang
Portret
Rojstvo259 pr. n. št.
Handan, Čin[d], Džao
Smrt210 pr. n. št.
Guangzong County[d], dinastija Čin
Državljanstvodinastija Čin
Čin[d]
Poklicpolitik, cesar, vladar, vladar

Čin Ši Huangdi je bil ustanovitelj Kitajskega cesarstva in ostaja priljubljena kitajska zgodovinska in mitološka osebnost.

Knez Jing Dženg, kasnejši Čin Ši Huangdi, je bil sin priležnice - konkubine. Skupaj z očetom Džuangšjiangom (kitajsko kitajsko: 庄襄 Zhuangxiang) je bil v času svojega rojstva talec v sosednji državi Džao. Trgovec Li Buvej, ki je Džuangšjiangu pripeljal ženo in mu pomagal, da se je povzpel na prestol Države Čin, je kasneje postal njen prvi minister.

Dženg je kot trinajstletnik leta 247 pr. n. št. postal vladar Države Čin. V času njegove mladoletnosti je imel Li Buvej neomejeno oblast, a mu jo je Dženg leta 237 pr. n. št. krvavo odvzel in ga poslal v pregnanstvo, na poti tja pa je bil zastrupljen.

Cesar Čin Ši Huangdi je pomemben predvsem kot prvi vladar Kitajskega cesarstva, ki ga je leta 221 pr. n. št. združil z osvojitvijo sedmih Sprtih držav. Tudi beseda Kitajska (China) izhaja iz njegovega imena. Kitajska svojemu prvemu cesarju in njegovim svetovalcem dolguje zahvalo za velike dosežke, kot so izgradnja Kitajskega zidu, poenotenje denarnega sistema in pisave (veliko znakov je obstajalo v več različicah, zato so bili težki za razumevanje) in splošno centralizirano vladavino cesarja (glejte Dinastija Čin).

Cesar se je zavzemal tudi za despotizem. Zaradi svoje trde in brezobzirne vladavine je bil zelo nepriljubljen in postal tudi tarča več atentatov. Nekoč so ga skušali umoriti v sprejemni dvorani. Cesar je hotel potegniti svoj meč, vendar ga ni mogel izvleči, ker je bil predolg. Namesto tega je tekal po dvorani, dokler ni atentatorju neki dvorjan podstavil noge. Cesarjevi protiukrepi so bili preseljevanje, zažiganje knjig in kaznovanje vsakega nasprotovanja s smrtjo.

Želel si je tudi nesmrtnosti, zato je pripravil odpravo, ki naj bi poiskala bajeslovne Otoke Nesmrtnih ob vzhodni obali Kitajske, vendar mu je ta namesto večnega življenja prinesla njegov konec. Zanj naj bi bil kriv napoj nesmrtnosti s preveliko vsebnostjo živega srebra, ki so mu ga pripravili njegovi dvorni modreci in zdravniki. Umrl je leta 210 pr. n. št. v palači v prefekturi Šačiju. Njegov naslednik naj bi postal najstarejši princ Fusu, ki je nasprotoval usmrtitvam učenjakov, ki se niso strinjali s sežiganjem knjig in je bil zato kazensko premeščen k Velikemu zidu.

Prvi minister Li Si, glavni evnuh Džao Gao in princ Huhaj so v strahu, da bi izbruhnil upor, med dvomesečnim potovanjem v prestolnico prikrivali cesarjevo smrt. Evnuha, ki je v govoru posnemal cesarja, so posadili v njegovo nosilnico, zadaj pa so pritrdili posušeno ribo, s katero so prikrili smrad razpadajočega trupla. Nato so princa Fusuja in njegovega generala Meng Tiana prisilili v samomor. Tako je Huhaj postal drugi kitajski cesar.

Čin Ši Huangdijev mavzolej stoji v tedanji prestolnici Čang'anu (današnji Šjan) v provinci Šansi. Skupaj z glineno vojsko je vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine.[1]

Cesarjeva priljubljenost se še danes odraža v številnih filmih, v katerih se pojavlja njegova osebnost, na primer: Cesar in njegov atentator, Junak in v številnih risanih filmih.

Sklici

  1. ↑ Unesco[1]

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Čin Ši Huang.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Čin_Ši_Huang&oldid=5430272«