Kronos: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
dodano pojasnilo o različni bogovih istega imena v slovenščini |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{distinguish|[[Kronos (bog časa)|Kronos]], personifikacija časa}} |
|||
{{Infopolje Božanstvo |
{{Infopolje Božanstvo |
||
| Ime= Kronos |
| Ime= Kronos |
||
Vrstica 35: | Vrstica 34: | ||
Ko Zevs odraste, dobi od boginje Metis čarobno travo, zaradi katere Kronos izbljuva svoje otroke. Druga različica govori o tem, da Zevs prereže Kronosu trebuh. |
Ko Zevs odraste, dobi od boginje Metis čarobno travo, zaradi katere Kronos izbljuva svoje otroke. Druga različica govori o tem, da Zevs prereže Kronosu trebuh. |
||
== Kronos, bog časa == |
|||
[[File:Pierre Mignard (1610-1695) - Time Clipping Cupid's Wings (1694).jpg|thumb|left|Pierre Mignard, Čas reže krila Kupidu]] |
|||
Kronos, tudi '''Hronos''' (grško: Χρόνος, [kʰrónos], novogrško [ˈxronos]); Pomen - 'čas'), je poosebitev časa v predsokratski filozofiji in poznejši literaturi.<ref>{{cite web |url=http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dkairo%2Fs1 |title=(Dictionary Entry) |work=Henry George Liddell, Robert Scott, A Greek-English Lexicon |accessdate=2015-07-13 }}</ref> |
|||
Kronos je bil že v antiki zaradi podobnosti v imenih zamešan s Titanom Kronosom ali morda zavestno identificiran z njim.<ref name="perseus.tufts">''LSJ'' s.v. [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D*kro%2Fnos Κρόνος].</ref> Identifikacija je postala bolj razširjena v času renesanse, kar je povzročilo pristop k »očetu časa«, ki je imel v rokah žetev.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=waRlAgAAQBAJ&q=site%3A+edu+cronus+as+renaissance+father+of+time&pg=PA209|title=Encyclopedia of Time|last=Macey|first=Samuel L.|date=2013-04-11|publisher=Routledge|isbn=9781136508905|pages=209|language=en}}</ref> |
|||
V grško-rimskih [[mozaik]]ih je bil upodobljen kot človek, ki obrača [[zodiak]]alno kolo.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=ypdoE4w2P1gC&q=Greco-Roman+mosaics+as+a+man+turning+the+Zodiac+Wheel&pg=PA97|title=Unfolding Time: Studies in Temporality in Twentieth-century Music|last=Delaere|first=Mark|date=2009|publisher=Leuven University Press|isbn=9789058677358|language=en}}</ref> Kronos je lahko v nasprotju z božanstvom [[Ajon]] kot ciklični čas. Ajon (grško: Αἰών) je helenistično božanstvo, povezano s časom, kroglo ali krogom, ki zajema vesolje, in zodiakom. 'Čas', ki ga predstavlja Ajon, je neomejen, za razliko od Kronosa kot empiričnega časa, razdeljenega na preteklost, sedanjost in prihodnost.<ref>Doro Levi, "Aion," ''Hesperia'' 13.4 (1944), p. 274.</ref> |
|||
Kronos, bog časa, je po navadi prikazan kot star, moder mož z dolgo, sivo brado, podoben očetu Timeu. V nekaterih grških virih je Kairos omenjen kot Kronosov brat. Drugi viri pa poudarjajo, da je njegov sin. |
|||
== Sklici == |
== Sklici == |
||
{{sklici|2}} |
{{sklici|2}} |
||
== Literatura == |
|||
*Kirk, G. S., J. E. Raven, M. Schofield. The Presocratic Philosophers: A Critical History with a Selection of Texts. Cambridge University Press; 2 edition (February 24, 1984). ISBN 0521274559. |
|||
*Plutarch, Moralia, Volume V: Isis and Osiris. The E at Delphi. The Oracles at Delphi No Longer Given in Verse. The Obsolescence of Oracles. Translated by Frank Cole Babbitt. Loeb Classical Library No. 306. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1936. ISBN 978-0-674-99337-2. Online version at Harvard University Press. |
|||
*West, M. L. (1983), The Orphic Poems, Clarendon Press. ISBN 978-0-19-814854-8. |
|||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
Redakcija: 15:03, 12. december 2020
Kronos Grški zapis Κρόνος | |
---|---|
Vladar titanov | |
Predhodnik | Uran |
Naslednik | Zevs |
Osebne informacije | |
Starši | Uran in Gea |
Sorodniki | Rea Okean, Hiperion, Teja, Fojba, Japet, Tetida in Temida |
Partner | Rea |
Otroci | Zevs, Hera, Pozejdon, Had, Hestija, Demetra, Hiron |
Poistovetenje | Saturn (rim.) |
V grški mitologiji je bil Kron ali Kronos (iz grščine Κρόνος, Krónoς) vodja in najmlajši iz prve generacije Titanov, božjih potomcev Urana, nebo in Gaje, zemlja. Odstavil je očeta in vladal v mitološki zlati dobi, dokler ga ni zrušil lastni sin Zevs in zaprl v Tartar. Po Platonovih besedah pa so bila božanstva Forkus, Kronos in Rea najstarejši otroci Okeana in Tetide.[1]
Kronos je bil po navadi upodobljen s harpē (ἅρπη - meč s srpasto štrlino vzdolž enega roba blizu konice rezila), koso ali srpom, ki je bil instrument, s katerim je kastriral in odstavil svojega očeta Urana. V Atenah je dvanajsti dan atiškega meseca Hekatombaion v počastitev Kronosa potekal festival, imenovan Kronia, v počastitev žetve, kar kaže na to, da je zaradi povezanosti s krepostno zlato dobo Kronos še naprej predsedoval kot pokrovitelj žetve.
V rimski mitologiji ga imenujejo Saturn.
Poročen je s svojo sestro Reo, s katero je imel mnogo otrok. Med njimi so bili Hestija, Demetra, Hera, Had, Pozejdon in Zevs. To je dvanajst bogov Olimpa.
Ker mu je bilo prerokovano, da ga bo s prestola vrgel eden od njegovih potomcev, je vse, razen Zevsa, požrl. Rea je na skrivaj rodila Zevsa na Kreti, Kronosu pa dala kamen zavit v plenico, znan tudi pod imenom Omfalos (popek sveta), ki ga je v trenutku požrl, misleč da je njegov sin. Rea naj bi skrivala Zevsa v jami na gori Ida, Kreta.
Nekatere zgodbe govorijo, da je za mladega Zevsa skrbela nimfa oz. ovca Amalteja (ta je imela rog, napolnjen z vsakovrstnim sadjem, granatnimi jabolki, grozdjem; imenovan tudi rog izobilja) skupaj s Kreti op p. (Κουρητες, Kourêtes), oboroženimi moškimi plesalci, ki so kričali in ploskali, da so s hrupom zakrili otroški jok pred Kronosom. Ena od verzij govori, da je Zevsa vzgajala babica Gaja; druga, da je zanj skrbela nimfa Adamanteja.
Ko Zevs odraste, dobi od boginje Metis čarobno travo, zaradi katere Kronos izbljuva svoje otroke. Druga različica govori o tem, da Zevs prereže Kronosu trebuh.
Kronos, bog časa
Kronos, tudi Hronos (grško: Χρόνος, [kʰrónos], novogrško [ˈxronos]); Pomen - 'čas'), je poosebitev časa v predsokratski filozofiji in poznejši literaturi.[2]
Kronos je bil že v antiki zaradi podobnosti v imenih zamešan s Titanom Kronosom ali morda zavestno identificiran z njim.[3] Identifikacija je postala bolj razširjena v času renesanse, kar je povzročilo pristop k »očetu časa«, ki je imel v rokah žetev.[4]
V grško-rimskih mozaikih je bil upodobljen kot človek, ki obrača zodiakalno kolo.[5] Kronos je lahko v nasprotju z božanstvom Ajon kot ciklični čas. Ajon (grško: Αἰών) je helenistično božanstvo, povezano s časom, kroglo ali krogom, ki zajema vesolje, in zodiakom. 'Čas', ki ga predstavlja Ajon, je neomejen, za razliko od Kronosa kot empiričnega časa, razdeljenega na preteklost, sedanjost in prihodnost.[6]
Kronos, bog časa, je po navadi prikazan kot star, moder mož z dolgo, sivo brado, podoben očetu Timeu. V nekaterih grških virih je Kairos omenjen kot Kronosov brat. Drugi viri pa poudarjajo, da je njegov sin.
Sklici
- ↑ Plato. Timaeus 40e. Translated by W.R.M. Lamb. Cambridge, Massachusetts, Harvard University Press; London, William Heinemann Ltd. 1925.
- ↑ »(Dictionary Entry)«. Henry George Liddell, Robert Scott, A Greek-English Lexicon. Pridobljeno 13. julija 2015.
- ↑ LSJ s.v. Κρόνος.
- ↑ Macey, Samuel L. (11. april 2013). Encyclopedia of Time (v angleščini). Routledge. str. 209. ISBN 9781136508905.
- ↑ Delaere, Mark (2009). Unfolding Time: Studies in Temporality in Twentieth-century Music (v angleščini). Leuven University Press. ISBN 9789058677358.
- ↑ Doro Levi, "Aion," Hesperia 13.4 (1944), p. 274.
Literatura
- Kirk, G. S., J. E. Raven, M. Schofield. The Presocratic Philosophers: A Critical History with a Selection of Texts. Cambridge University Press; 2 edition (February 24, 1984). ISBN 0521274559.
- Plutarch, Moralia, Volume V: Isis and Osiris. The E at Delphi. The Oracles at Delphi No Longer Given in Verse. The Obsolescence of Oracles. Translated by Frank Cole Babbitt. Loeb Classical Library No. 306. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1936. ISBN 978-0-674-99337-2. Online version at Harvard University Press.
- West, M. L. (1983), The Orphic Poems, Clarendon Press. ISBN 978-0-19-814854-8.