Kronos: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
uvod |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{Infopolje Božanstvo |
{{Infopolje Božanstvo |
||
| Ime= Kronos |
| Ime= Kronos |
||
| Funkcija = Vladar titanov |
| Funkcija = Vladar titanov |
||
| Slika = Rhéa présentant une pierre emmaillotée à Cronos dessin du bas-relief d'un autel romain.jpg |
| Slika = Rhéa présentant une pierre emmaillotée à Cronos dessin du bas-relief d'un autel romain.jpg |
||
| Opis = Kronos s soprogo Reo |
| Opis = Kronos s soprogo Reo |
||
Vrstica 15: | Vrstica 15: | ||
| Starši= [[Uran (mitologija)|Uran]] in [[Gaja|Gea]] |
| Starši= [[Uran (mitologija)|Uran]] in [[Gaja|Gea]] |
||
| Sorodniki= Rea [[Okean]], [[Hiperion (mithologija)|Hiperion]], [[Teja]], [[Fojba]], [[Japet (mitologija)|Japet]], [[Tetida (mitologija)|Tetida]] in [[Temida]] |
| Sorodniki= Rea [[Okean]], [[Hiperion (mithologija)|Hiperion]], [[Teja]], [[Fojba]], [[Japet (mitologija)|Japet]], [[Tetida (mitologija)|Tetida]] in [[Temida]] |
||
| Otroci=[[Zevs]], [[Hera]], [[Pozejdon]], [[Had]], [[Hestija]], [[Demetra]], [[Hiron (mitologija)|Hiron]] |
| Otroci=[[Zevs]], [[Hera]], [[Pozejdon]], [[Had (grški bog)|Had]], [[Hestija]], [[Demetra]], [[Hiron (mitologija)|Hiron]] |
||
| Predhodnik= [[Uran (mitologija)|Uran]] |
| Predhodnik= [[Uran (mitologija)|Uran]] |
||
| Naslednik= [[Zevs]] |
| Naslednik= [[Zevs]] |
||
Vrstica 21: | Vrstica 21: | ||
}} |
}} |
||
V [[Grška mitologija|grški mitologiji]] je bil '''Kron''' ali '''Kronos''' (iz grščine Κρόνος, Krónoς) vodja in najmlajši iz prve generacije Titanov, božjih potomcev [[Uran (mitologija)|Uran]]a, nebo in [[Gaja|Gaje]], zemlja. Odstavil je očeta in vladal v mitološki ''zlati dobi'', dokler ga ni zrušil lastni sin [[Zevs]] in zaprl v [[Tartar]]. Po Platonovih besedah pa so bila božanstva Forkus, Kronos in [[Rea]] najstarejši otroci [[Okean]]a in [[Tetida (mitologija)|Tetide]].<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Plat.+Tim.+40e&fromdoc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0180 Plato. ''Timaeus 40e.''] Translated by W.R.M. Lamb. Cambridge, Massachusetts, Harvard University Press; London, William Heinemann Ltd. 1925.</ref> |
|||
'''Kronos''' je v [[grška mitologija|grški mitologiji]] titan [[bog]], Zevs je njegov sin.Je bog [[čas]]a. Je potomec [[Gaja|Gee]] in [[Uran (mitologija)|Urana]]. V [[Rimska mitologija|rimski mitologiji]] ga imenujejo [[Saturn (bog)|Saturn]]. |
|||
Kronos je bil po navadi upodobljen s ''harpē'' (ἅρπη - meč s srpasto štrlino vzdolž enega roba blizu konice rezila), koso ali srpom, ki je bil instrument, s katerim je kastriral in odstavil svojega očeta Urana. V Atenah je dvanajsti dan [[Atiški koledar|atiškega meseca]] [[Hekatombaion]] v počastitev Kronosa potekal festival, imenovan ''Kronia'', v počastitev žetve, kar kaže na to, da je zaradi povezanosti s krepostno zlato dobo Kronos še naprej predsedoval kot pokrovitelj žetve. |
|||
⚫ | |||
Ker mu je bilo prerokovano, da ga bo s prestola vrgel eden od njegovih potomcev, je vse, razen [[Zevs]]a, požrl. |
|||
⚫ | |||
V [[Rimska mitologija|rimski mitologiji]] ga imenujejo [[Saturn (bog)|Saturn]]. |
|||
Rea naj bi skrivala Zeusa v jami na gori Ida, Kreta. |
|||
⚫ | Nekatere zgodbe govorijo, da je za mladega |
||
Ena od verzij govori, da je Zeusa vzgajala babica Gaia; druga, da je zanj skrbela nimfa Adamanteja. |
|||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | Ker mu je bilo prerokovano, da ga bo s prestola vrgel eden od njegovih potomcev, je vse, razen [[Zevs]]a, požrl. Rea je na skrivaj rodila Zevsa na Kreti, Kronosu pa dala kamen zavit v plenico, znan tudi pod imenom Omfalos (popek sveta), ki ga je v trenutku požrl, misleč da je njegov sin. Rea naj bi skrivala Zevsa v jami na gori Ida, Kreta. |
||
⚫ | Nekatere zgodbe govorijo, da je za mladega Zevsa skrbela nimfa oz. ovca Amalteja (ta je imela rog, napolnjen z vsakovrstnim sadjem, granatnimi jabolki, grozdjem; imenovan tudi [[rog izobilja]]) skupaj s Kreti op p. (Κουρητες, Kourêtes), oboroženimi moškimi plesalci, ki so kričali in ploskali, da so s hrupom zakrili otroški jok pred Kronosom. Ena od verzij govori, da je Zevsa vzgajala babica Gaja; druga, da je zanj skrbela nimfa Adamanteja. |
||
⚫ | |||
== Sklici == |
|||
{{sklici|2}} |
|||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
Redakcija: 14:29, 12. december 2020
Kronos Grški zapis Κρόνος | |
---|---|
Vladar titanov | |
Predhodnik | Uran |
Naslednik | Zevs |
Osebne informacije | |
Starši | Uran in Gea |
Sorodniki | Rea Okean, Hiperion, Teja, Fojba, Japet, Tetida in Temida |
Partner | Rea |
Otroci | Zevs, Hera, Pozejdon, Had, Hestija, Demetra, Hiron |
Poistovetenje | Saturn (rim.) |
V grški mitologiji je bil Kron ali Kronos (iz grščine Κρόνος, Krónoς) vodja in najmlajši iz prve generacije Titanov, božjih potomcev Urana, nebo in Gaje, zemlja. Odstavil je očeta in vladal v mitološki zlati dobi, dokler ga ni zrušil lastni sin Zevs in zaprl v Tartar. Po Platonovih besedah pa so bila božanstva Forkus, Kronos in Rea najstarejši otroci Okeana in Tetide.[1]
Kronos je bil po navadi upodobljen s harpē (ἅρπη - meč s srpasto štrlino vzdolž enega roba blizu konice rezila), koso ali srpom, ki je bil instrument, s katerim je kastriral in odstavil svojega očeta Urana. V Atenah je dvanajsti dan atiškega meseca Hekatombaion v počastitev Kronosa potekal festival, imenovan Kronia, v počastitev žetve, kar kaže na to, da je zaradi povezanosti s krepostno zlato dobo Kronos še naprej predsedoval kot pokrovitelj žetve.
V rimski mitologiji ga imenujejo Saturn.
Poročen je s svojo sestro Reo, s katero je imel mnogo otrok. Med njimi so bili Hestija, Demetra, Hera, Had, Pozejdon in Zevs. To je dvanajst bogov Olimpa.
Ker mu je bilo prerokovano, da ga bo s prestola vrgel eden od njegovih potomcev, je vse, razen Zevsa, požrl. Rea je na skrivaj rodila Zevsa na Kreti, Kronosu pa dala kamen zavit v plenico, znan tudi pod imenom Omfalos (popek sveta), ki ga je v trenutku požrl, misleč da je njegov sin. Rea naj bi skrivala Zevsa v jami na gori Ida, Kreta.
Nekatere zgodbe govorijo, da je za mladega Zevsa skrbela nimfa oz. ovca Amalteja (ta je imela rog, napolnjen z vsakovrstnim sadjem, granatnimi jabolki, grozdjem; imenovan tudi rog izobilja) skupaj s Kreti op p. (Κουρητες, Kourêtes), oboroženimi moškimi plesalci, ki so kričali in ploskali, da so s hrupom zakrili otroški jok pred Kronosom. Ena od verzij govori, da je Zevsa vzgajala babica Gaja; druga, da je zanj skrbela nimfa Adamanteja.
Ko Zevs odraste, dobi od boginje Metis čarobno travo, zaradi katere Kronos izbljuva svoje otroke. Druga različica govori o tem, da Zevs prereže Kronosu trebuh.
Sklici
- ↑ Plato. Timaeus 40e. Translated by W.R.M. Lamb. Cambridge, Massachusetts, Harvard University Press; London, William Heinemann Ltd. 1925.