Škotska knjiga

Del škotske knjige z notami Stefana Banacha in Stanislava Ulama.

Škotska knjiga (poljsko Księga Szkocka) je bil debel zvezek, ki so ga matematiki matematične šole Lvov (poljsko lwowska szkoła matematyczna) na Poljskem uporabljali za zapisovanje problemov, ki jih je bilo treba rešiti proti nagradi. Beležnica je dobila ime po kavarni z imenom Škotska kavarna, kjer so jo hranili.

Prvotno so matematiki, ki so se zbirali v kavarni, probleme in enačbe zapisali neposredno na marmornate mize kavarne, vendar so jih ob koncu vsakega dne izbrisali in tako je bil zapis o prejšnjih razpravah izgubljen. Idejo za knjigo je najverjetneje prvi predlagal Stefan Banach oziroma njegova žena Łucja, ki je kupila velik zvezek in ga prepustila v uporabo.

Stavba škotske kavarne, kjer je bila knjiga zapisana in shranjena

1972: Mazur (levo) prizna Per Perflu obljubljeno "živo gos", nagrado za reševanje problema 153.

Škotska kavarna je bila v današnjem mestu Lvov, kjer so v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja matematiki iz šole Lwów skupaj razpravljali o raziskovalnih problemih, zlasti v funkcionalni analizi in topologiji. Mesto je še vedno znano po precej obsežni informacijski industriji.

Stanislaw Ulam pripoveduje, da so bile na mizah kavarne marmorne, zato so lahko med razpravami pisali s svinčnikom neposredno na mizo. Da se rezultati ne bi izgubili, pa tudi iz čiste želje po čistoči žene lastnika kavarne Stefana Banacha, so matematikom zagotovili velik zvezek, ki je bil uporabljen za pisanje problemov in odgovorov in je sčasoma postal znan kot škotska knjiga. Knjigo - zbirko rešenih, nerešenih in celo verjetno nerešljivih problemov - si je lahko vedno izposodil vsak gost kavarne. Reševanje katerih koli problemov je bilo nagrajeno z nagradami, najtežje in najbolj zahtevne probleme pa so imele drage nagrade (med veliko krizo in na predvečer druge svetovne vojne), na primer steklenico finega žganja.

Prvotna zgradba nekaj časa ni gostila stare Škotske kavarne, a je bila obnovljena maja 2014 in vsebuje kopijo Škotske knjige na številki 27 Ulice Tarasa Ševčenka.

Problemi, ki so jih prispevali posamezni avtorji

V knjigi je bilo zapisanih skupno 193 problemov, zadnji problem je bil rešen leta 1941. Največ sta jih dodala Stanislav Mazur in Stanislav Ulam. Velikokrat pa je bil skupaj z matematiki pripisan tudi gostilničar, ki je velikokrat prispeval nagrado.

Obnavljanje tradicije

Presenetljivo tradicija Škotske knjige ostaja predvsem zaradi Stanislava Ulama, ki jo je prevedel po drugi svetovni vojni v angleški jezik v Ameriki. Kavarna je bila sicer zaprta, a Univerza v Vroclavu je pričela Novo Škotsko knjigo, ki sicer ni bila povsem povezana s kavarniško kulturo. Z izgradnjo nove kavarne pa bo tudi to možno.

Zunanje povezave

• Predgovor škotske knjige
• Na spletni strani univerze Adama Mickiewicza v Poznanju (arhivirano s strani Wayback Machine ):
  • Ulam, Stan, ur. (1958), The Scottish book (PDF), English version of Scottish book, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. aprila 2018 (tipkopis angleške različice)
  • Scottish book Web page na Wayback Machine (archived 2018-04-28) na Home Page of Stefan Banach na Wayback Machine (archived 2018-04-28)
  • Manuscript of Scottish book (PDF) na Wayback Machine (archived 2018-04-28)
  • The New Scottish Book na Wayback Machine (archived 2018-04-28) , članek Romana Dude
• Fotografija in opis škotske kavarne (Kawiarnia Szkocka) v arhivu MacTutorja
• Pregled knjige Romana Kaluze iz leta 1996 Življenje Stefana Banacha iz Ameriškega matematičnega mesečnika 104 (1997), 577–579.
• The New Scottish Book in PDF files na Wayback Machine (archived 2018-04-28) (stran v poljščini z nedorečenimi povezavami v PDF)