Franc Balogh: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{infopolje oseba}} |
{{infopolje oseba}} |
||
'''Franc pl. Balogh de Bér''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''béri Balogh Ferenc''), [[madžari|madžarski]] [[vojaški poveljnik]], poslanec [[Zala (županija)|Zalske županije]] v državnem zboru, veleposestnik, [[plemič]], * ok. 1610, † 1667 [[Murska Sobota]] |
'''Franc [[Plemič|pl.]] Balogh de Bér''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''béri Balogh Ferenc''), [[madžari|madžarski]] [[vojaški poveljnik]], poslanec [[Zala (županija)|Zalske županije]] v državnem zboru, veleposestnik, [[plemič]], * ok. 1610, † 1667 [[Murska Sobota]] |
||
Franc Balogh se je rodil ok. 1610, v plemiški družini, kot sin vojaškega poveljnika (stotnika) Petra pl. Balogh de Bér in Klare pl. Tötösy de Tötös. Po vzoru svojega očeta je postal vojaški poveljnik (stotnik) utrdbe [[Krplivnik]]. Kljub svoji vojaški službi je bil izjemno spreten pri upravljanju posesti. Ravno on je razširil družinske posesti in postavil svojo družino med večje posestnike [[Zala (županija)|Zalske]] in [[Železna županija|Železne županije]]. Ohranila se je njegova korespondenca z grofom Adamom Batthanyjem (ok. 80 pisem), ki je pomembna za raziskave družbenih razmer v Prekmurju v 17. stoletju. Kljub številnim vljudnostnim frazam, ki so jih polna pisma Franca Balogha, iz njih veje podjetniški interes in večkrat tudi nelagodnost glede bližine Turkov. Zanimala ga je možnost najemništva obmurskih vasi ([[Tišina|Tišine]], [[Murski Petrovci|Petrovec]] in [[Sodišinci|Sodišinec]]), prosil pa je Batthyânyijeve tudi za posek gozda v okolici [[Bogojina|Bogojine]]. Večkrat se je mudil v štajerski Radgoni, v zvezi s Turki pa je poročal o roparskem vpadu v [[Dokležovje]], kjer so tlačani utrpeli veliko gmotno škodo. Čeprav je večino pisem spisal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], je bil sedež njegovih obširnih posesti v [[Dokležovje|Dokležovju]], kjer je družina imela plemiško [[Kurija (stavba)|kurijo]]. Umrl je leta 1667 v Murski Soboti, pokopan pa je najverjetneje v cerkvi v [[Dokležovje|Dokležovju]] saj je le to zahteval v svoji oporoki. |
Franc Balogh se je rodil ok. 1610, v plemiški družini, kot sin vojaškega poveljnika (stotnika) Petra pl. Balogh de Bér in Klare pl. Tötösy de Tötös. Po vzoru svojega očeta je postal vojaški poveljnik (stotnik) utrdbe [[Krplivnik]]. Kljub svoji vojaški službi je bil izjemno spreten pri upravljanju posesti. Ravno on je razširil družinske posesti in postavil svojo družino med večje posestnike [[Zala (županija)|Zalske]] in [[Železna županija|Železne županije]]. Ohranila se je njegova korespondenca z grofom Adamom Batthanyjem (ok. 80 pisem), ki je pomembna za raziskave družbenih razmer v Prekmurju v 17. stoletju. Kljub številnim vljudnostnim frazam, ki so jih polna pisma Franca Balogha, iz njih veje podjetniški interes in večkrat tudi nelagodnost glede bližine Turkov. Zanimala ga je možnost najemništva obmurskih vasi ([[Tišina|Tišine]], [[Murski Petrovci|Petrovec]] in [[Sodišinci|Sodišinec]]), prosil pa je Batthyânyijeve tudi za posek gozda v okolici [[Bogojina|Bogojine]]. Večkrat se je mudil v štajerski Radgoni, v zvezi s Turki pa je poročal o roparskem vpadu v [[Dokležovje]], kjer so tlačani utrpeli veliko gmotno škodo. Čeprav je večino pisem spisal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], je bil sedež njegovih obširnih posesti v [[Dokležovje|Dokležovju]], kjer je družina imela plemiško [[Kurija (stavba)|kurijo]]. Umrl je leta 1667 v Murski Soboti, pokopan pa je najverjetneje v cerkvi v [[Dokležovje|Dokležovju]] saj je le to zahteval v svoji oporoki. |
||
Redakcija: 13:45, 4. avgust 2019
| Franc Balogh | |
|---|---|
| Rojstvo | 1610 Murska Sobota |
| Smrt | 1667 neznano |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Sveto rimsko cesarstvo Madžarska |
| Poklic | častnik |
Franc pl. Balogh de Bér (madžarsko béri Balogh Ferenc), madžarski vojaški poveljnik, poslanec Zalske županije v državnem zboru, veleposestnik, plemič, * ok. 1610, † 1667 Murska Sobota
Franc Balogh se je rodil ok. 1610, v plemiški družini, kot sin vojaškega poveljnika (stotnika) Petra pl. Balogh de Bér in Klare pl. Tötösy de Tötös. Po vzoru svojega očeta je postal vojaški poveljnik (stotnik) utrdbe Krplivnik. Kljub svoji vojaški službi je bil izjemno spreten pri upravljanju posesti. Ravno on je razširil družinske posesti in postavil svojo družino med večje posestnike Zalske in Železne županije. Ohranila se je njegova korespondenca z grofom Adamom Batthanyjem (ok. 80 pisem), ki je pomembna za raziskave družbenih razmer v Prekmurju v 17. stoletju. Kljub številnim vljudnostnim frazam, ki so jih polna pisma Franca Balogha, iz njih veje podjetniški interes in večkrat tudi nelagodnost glede bližine Turkov. Zanimala ga je možnost najemništva obmurskih vasi (Tišine, Petrovec in Sodišinec), prosil pa je Batthyânyijeve tudi za posek gozda v okolici Bogojine. Večkrat se je mudil v štajerski Radgoni, v zvezi s Turki pa je poročal o roparskem vpadu v Dokležovje, kjer so tlačani utrpeli veliko gmotno škodo. Čeprav je večino pisem spisal v Murski Soboti, je bil sedež njegovih obširnih posesti v Dokležovju, kjer je družina imela plemiško kurijo. Umrl je leta 1667 v Murski Soboti, pokopan pa je najverjetneje v cerkvi v Dokležovju saj je le to zahteval v svoji oporoki.
V prvem zakonu z Elizabeto pl. Lörinczfalvay (hčerka Jurija pl. Lörinczfalvay in Elizabete pl. Darabos de Nadasd) so se mu rodili:
- Suzana ∞ Jurijpl. Ratky de Ratk et Salamonfa (namestnik velikega župana šopronske županije)
- Štefan † 1678 Murska Sobota ∞ Rebeka pl. Kaldy de Felsökald
- Eufrozina ∞ Štefan pl. Jaklin de Elefant
- Klara ∞ Sigismund pl. Bezeredj de Bezered
Po smrti prve soproge se je Franc Balogh poročil z Elizabeto pl. Csányi de Csány (hčerka Bernarda pl. Csányi de Csány in Ane pl. Keczer de Radovan) s katero je imel samo enega sina:
- Peter 1)∞ Suzana pl. Horvath de Mankobük 2)∞ Suzana pl. Töke