Norveško morje

Norveški Vestfjorden z gorami Lofotov, pogled z otoka Løvøy (občina Steigen). Najvišji vrh na sliki je Vågakaillen (942 m)

Norveško morje (norveško Norskehavet) je robno morje Arktičnega oceana, ki ga obkrožajo Grenlandsko morje na severozahodu, Barentsovo morje na severovzhodu, Norveška na jugovzhodu in Severno morje na jugu, na jugozahodu pa ga greben med Ferskimi otoki ter Islandijo loči od Atlantskega oceana.

Kot morje je posebno zaradi globine, ki v povprečju znaša okoli 2 km, saj le majhen del dna predstavlja kontinentalna polica. Pod dnom v predelih, kjer je globina do enega kilometra, so bogata najdišča nafte in zemeljskega plina, ki jih intenzivno izkoriščajo. Obalni predeli so bogati z ribami, ki se pridejo razmnoževat iz severnega Atlantika in Barentsovega morja. Topli severnoatlantski tok namreč zagotavlja visoko in razmeroma stabilno temperaturo vode, zato Norveško morje nikoli ne zamrzne.

Obseg

Meje Norveškega morja

Po opredelitvi Mednarodne hidrografske organizacije so meje Norveškega morja:

Na severovzhodu: črta med najjužnejšo konico Zahodnih Spitsbergov in severnim rtom Medvedjega otoka, preko otoka do rta Bull in od tam do Severnega rta na Norveškem (25°45'E).

Na jugovzhodu: zahodna obala Norveške od Severnega rta do rta Stadt (62°10′N 5°00′E).

Na jugu: od točke na norveški obali pri 61 ° severne zemljepisne širine po vzporedniku do 0°53' zahodne zemljepisne dolžine, od tam po ravni črti do skrajne severovzhodne točke otoka Fuglö (Ferski otoki, 62°21′N 6°15′W) in prek njega do skrajne vzhodne točke rta Gerpir na Islandiji (65°05′N 13°30′W).

Na zahodu: jugovzhodni rob Grenlandskega morja [Črta med skrajno južno točko Zahodnih Spitsbergov in skrajno severno točko otoka Jan Mayen, potem ob zahodni obali tega otoka do njegove skrajno južne točke, od tam po ravni črti do skrajne vzhodne točke rta Gerpir na Islandiji].