Lev Trocki: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m m+/dp/+p
Podnaslovi, povezave
Vrstica 4: Vrstica 4:
'''Lev Davidovič Trocki''' ({{jezik-ru|Лев Дави́дович Тро́цкий}}), [[Rusi|ruski]] [[boljševik]], [[marksist]] in [[politik]], * [[7. november]] (26. oktober, [[ruski koledar]]) [[1879]], vas [[Janovka]], Jelisavetgradski okraj, [[Hersonska oblast|Hersonska gubernija]], danes [[Ukrajina]], † [[21. avgust]] [[1940]], Coyoacan pri [[Mexico City|Mexicu]], [[Mehika]].
'''Lev Davidovič Trocki''' ({{jezik-ru|Лев Дави́дович Тро́цкий}}), [[Rusi|ruski]] [[boljševik]], [[marksist]] in [[politik]], * [[7. november]] (26. oktober, [[ruski koledar]]) [[1879]], vas [[Janovka]], Jelisavetgradski okraj, [[Hersonska oblast|Hersonska gubernija]], danes [[Ukrajina]], † [[21. avgust]] [[1940]], Coyoacan pri [[Mexico City|Mexicu]], [[Mehika]].


== Življenjepis ==
Trocki se je rodil judovskima staršema kot Lev Davidovič '''Bronštejn''' (Бронштейн) v današnji severni Ukrajini. Oče ga je poslal na študij v Odesso, kjer se je izkazal kot izvrsten študent. V najstniških letih je postal član ljudske stranke in se začel zanimati za [[marksizem]]. Prvič so ga zaprli leta 1898 zaradi širjenja socialističnih idej, dve leti kasneje je bil izgnan v Sibirijo. V zaporu se je poročil z marksistko Aleksandro Sokolovsko, ki mu je v Sibiriji rodila hčerki Nino in Zinaido. Leta 1902 je s ponarejenim potnim listom pod imenom Trocki (tako je bilo ime glavnemu ječarju v Odessi, kjer je bil zaprt) iz Sibirije pobegnil v London. Povezal se je z [[Vladimir Iljič Uljanov|Lenin]] in sodeloval pri revolucionarni reviji ''Iskra''. Konec leta je spoznal Natalijo Sedovo, se leta 1903 drugič poročil in ostal z njo do smrti (v zakonu sta se jima rodila Lev in Sergej Sedov).
Trocki se je rodil judovskima staršema kot Lev Davidovič '''Bronštejn''' (Бронштейн) v današnji severni Ukrajini. Oče ga je poslal na študij v Odesso, kjer se je izkazal kot izvrsten študent. V najstniških letih je postal član ljudske stranke in se začel zanimati za [[marksizem]]. Prvič so ga zaprli leta 1898 zaradi širjenja socialističnih idej, dve leti kasneje je bil izgnan v Sibirijo. V zaporu se je poročil z marksistko Aleksandro Sokolovsko, ki mu je v Sibiriji rodila hčerki Nino in Zinaido. Leta 1902 je s ponarejenim potnim listom pod imenom Trocki (tako je bilo ime glavnemu ječarju v Odessi, kjer je bil zaprt) iz Sibirije pobegnil v London. Povezal se je z [[Vladimir Iljič Uljanov|Lenin]] in sodeloval pri revolucionarni reviji ''Iskra''. Konec leta je spoznal Natalijo Sedovo, se leta 1903 drugič poročil in ostal z njo do smrti (v zakonu sta se jima rodila Lev in Sergej Sedov).
Večkrat je bil zaradi svojih revolucionarnih nazorov aretiran in izgnan, petnajst let je preživel v tujini. Leta 1917, po strmoglavljenju ruskega carja Nikolaja Romanova, se je vrnil v Rusijo in začel tesno sodelovati z Leninom in boljševiki. Bil je eden od glavnih organizatorjev oktobrske revolucije, ki je na oblast postavila boljševike (leta 1922 so ustanovili [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Trocki, Leninova desna roka, je postal [[ljudski komisar]] za zunanje zadeve, ustanovitelj in poveljnik [[Rdeča armada|Rdeče armade]], ljudski komisar za obrambo in eden od ustanovnih članov [[politbiro]]ja. Ko je leta 1924 Lenin umrl, je [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] prevzel oblast in kmalu začel s čistkami. Trockega je izključil iz politbiroja in [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije]] ter ga izgnal. Azil je Trocki iskal v mnogih evropskih državah, nazadnje pa je z družino pobegnil v Mehiko, kjer ga je sprejel Diego Rivera. Po neuspešnem atentatu maja 1940 je sovjetskemu agentu Mercaderju 20. avgusta 1940 s cepinom uspelo umoriti Trockega. Njegove zadnje besede naj bi bile: »Tega napada ne bom preživel. Stalin je končno izpolnil nalogo, ki mu je prejšnjikrat spodletela.«
Večkrat je bil zaradi svojih revolucionarnih nazorov aretiran in izgnan, petnajst let je preživel v tujini. Leta 1917, po strmoglavljenju ruskega carja Nikolaja Romanova, se je vrnil v Rusijo in začel tesno sodelovati z Leninom in boljševiki. Bil je eden od glavnih organizatorjev oktobrske revolucije, ki je na oblast postavila boljševike (leta 1922 so ustanovili [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Trocki, Leninova desna roka, je postal [[ljudski komisar]] za zunanje zadeve, ustanovitelj in poveljnik [[Rdeča armada|Rdeče armade]], ljudski komisar za obrambo in eden od ustanovnih članov [[politbiro]]ja. Ko je leta [[1924]] Lenin umrl, je [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] prevzel oblast in kmalu začel s čistkami. Trockega je izključil iz politbiroja in [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije]] ter ga izgnal. [[Azil]] je Trocki iskal v mnogih evropskih državah, nazadnje pa je z družino pobegnil v [[Mehika|Mehiko]], kjer ga je sprejel [[Diego Rivera]].


Po neuspešnem [[Atentat|atentatu]] maja [[1940]], je sovjetskemu agentu Mercaderju [[20. avgust|20. avgusta]] 1940 s cepinom Trockega uspelo umoriti. Njegove zadnje besede naj bi bile: »Tega napada ne bom preživel. Stalin je končno izpolnil nalogo, ki mu je prejšnjikrat spodletela.«

== Trockizem ==
Njegov nazor tvori temelj [[komunizem|komunistične]] teorije [[trockizem|trockizma]].
Njegov nazor tvori temelj [[komunizem|komunistične]] teorije [[trockizem|trockizma]].


Redakcija: 21:17, 4. maj 2019

Lev Trocki
Portret
Lev Trocki, fotografija iz potnega lista, 1915
RojstvoЛейб Давидович Бронштейн[1]
26. oktober (7. november) 1879[2]
Bereslavka[d], Hersonska gubernija[d], Ruski imperij[2]
Smrt21. avgust 1940({{padleft:1940|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[3][4][…] (60 let)
Coyoacán[d]
Državljanstvo Ruski imperij
 Sovjetska Rusija[d]
 Ukrajinska SSR
 Sovjetska zveza
 Mehika
Poklicpolitik, diplomat, avtobiograf, filozof, revolucionar, vojaško osebje, zgodovinar, novinar, pisatelj
PodpisPodpis
Lev Trocki, 1897

Lev Davidovič Trocki (rusko Лев Дави́дович Тро́цкий), ruski boljševik, marksist in politik, * 7. november (26. oktober, ruski koledar) 1879, vas Janovka, Jelisavetgradski okraj, Hersonska gubernija, danes Ukrajina, † 21. avgust 1940, Coyoacan pri Mexicu, Mehika.

Življenjepis

Trocki se je rodil judovskima staršema kot Lev Davidovič Bronštejn (Бронштейн) v današnji severni Ukrajini. Oče ga je poslal na študij v Odesso, kjer se je izkazal kot izvrsten študent. V najstniških letih je postal član ljudske stranke in se začel zanimati za marksizem. Prvič so ga zaprli leta 1898 zaradi širjenja socialističnih idej, dve leti kasneje je bil izgnan v Sibirijo. V zaporu se je poročil z marksistko Aleksandro Sokolovsko, ki mu je v Sibiriji rodila hčerki Nino in Zinaido. Leta 1902 je s ponarejenim potnim listom pod imenom Trocki (tako je bilo ime glavnemu ječarju v Odessi, kjer je bil zaprt) iz Sibirije pobegnil v London. Povezal se je z Lenin in sodeloval pri revolucionarni reviji Iskra. Konec leta je spoznal Natalijo Sedovo, se leta 1903 drugič poročil in ostal z njo do smrti (v zakonu sta se jima rodila Lev in Sergej Sedov).

Večkrat je bil zaradi svojih revolucionarnih nazorov aretiran in izgnan, petnajst let je preživel v tujini. Leta 1917, po strmoglavljenju ruskega carja Nikolaja Romanova, se je vrnil v Rusijo in začel tesno sodelovati z Leninom in boljševiki. Bil je eden od glavnih organizatorjev oktobrske revolucije, ki je na oblast postavila boljševike (leta 1922 so ustanovili Sovjetsko zvezo. Trocki, Leninova desna roka, je postal ljudski komisar za zunanje zadeve, ustanovitelj in poveljnik Rdeče armade, ljudski komisar za obrambo in eden od ustanovnih članov politbiroja. Ko je leta 1924 Lenin umrl, je Stalin prevzel oblast in kmalu začel s čistkami. Trockega je izključil iz politbiroja in Komunistične partije ter ga izgnal. Azil je Trocki iskal v mnogih evropskih državah, nazadnje pa je z družino pobegnil v Mehiko, kjer ga je sprejel Diego Rivera.

Po neuspešnem atentatu maja 1940, je sovjetskemu agentu Mercaderju 20. avgusta 1940 s cepinom Trockega uspelo umoriti. Njegove zadnje besede naj bi bile: »Tega napada ne bom preživel. Stalin je končno izpolnil nalogo, ki mu je prejšnjikrat spodletela.« 

Trockizem

Njegov nazor tvori temelj komunistične teorije trockizma.

Sklici

  1. ↑ Krugosvet — 2000.
  2. ↑ 2,0 2,1 Большая российская энциклопедия. Электронная версия — Большая российская энциклопедия, 2016.
  3. ↑ Find a Grave — 1996.
  4. ↑ SNAC — 2010.
  5. ↑ The Fine Art Archive — 2003.

Viri

  • Lev Trocki, gledališki list Drame SNG Maribor, št. 4. sezona 2007/2008

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Lev Trocki
Stub icon

Ta članek o politiku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lev_Trocki&oldid=5129121«