Liter: Razlika med redakcijama
denanoškrbinizacija(TM) |
+ |
||
Vrstica 12: | Vrstica 12: | ||
| extradata = 1 L = 10<sup>−3</sup> [[meter|m]]<sup>3</sup>}} |
| extradata = 1 L = 10<sup>−3</sup> [[meter|m]]<sup>3</sup>}} |
||
'''Líter''' (oznaka '''l''' ali '''L''') je tradicionalna [[merska enota|enota]] za merjenje [[prostornina|prostornine]], enaka enemu kubičnemu [[decimeter|decimetru]] oziroma tisočini [[kubični meter|kubičnega metra]], kar ustreza [[kocka|kocki]] s stranicami dolžine enega decimetra. Ni del [[mednarodni sistem enot|mednarodnega sistema enot]] (SI) – [[izpeljana enota SI]] za prostornino je kubični meter, je pa po dogovoru [[Mednarodni urad za uteži in mere|Mednarodnega urada za uteži in mere]] zaradi razširjenosti v vsakdanjem življenju |
'''Líter''' (oznaka '''l''' ali '''L''') je tradicionalna [[merska enota|enota]] za merjenje [[prostornina|prostornine]], enaka enemu kubičnemu [[decimeter|decimetru]] oziroma tisočini [[kubični meter|kubičnega metra]], kar ustreza [[kocka|kocki]] s stranicami dolžine enega decimetra. Ni del [[mednarodni sistem enot|mednarodnega sistema enot]] (SI) – [[izpeljana enota SI]] za prostornino je kubični meter, je pa po dogovoru [[Mednarodni urad za uteži in mere|Mednarodnega urada za uteži in mere]] zaradi razširjenosti v vsakdanjem življenju liter sprejemljiv za uporabo s sistemom SI.<ref name="SIborchure">{{navedi dokument |url=https://www.bipm.org/utils/common/pdf/si_brochure_8_en.pdf |title=The International System of Units (SI) |edition=8. |year=2006 |publisher=Mednarodni urad za uteži in mere |isbn=92-822-2213-6}}</ref> |
||
[[Masa]] enega litra čiste [[voda|vode]] znaša skoraj natanko en [[kilogram]], saj je bila to prvotna definicija kilograma po francoskem [[metrični sistem enot|metričnem sistemu enot]].<ref name="decree">{{navedi dokument | url = http://smdsi.quartier-rural.org/histoire/18germ_3.htm | title = Décret relatif aux poids et aux mesures. | date = 7.4.1795 | quote = ''Gramme'', le poids absolu d'un volume d'eau pure égal au cube de la centième partie du mètre, et à la température de la glace fondante.}}</ref> Vendar pa je tolikšna količina vode nestabilna in s tem neuporabna za definicijo merske enote, zato so kasnejše izdaje sistema odpravile neposredno zvezo. Med leti 1901 in 1964 je bila definicija postavljena v obratni smeri – liter je bil definiran kot prostornina kilograma vode pri največji [[gostota|gostoti]] in [[Standardni pogoji|standardnem tlaku]], sam kilogram pa kot masa ''mednarodnega prototipnega kilograma'' (fizičnega predmeta). Vendar je tudi takšna zveza v praksi problematična, saj je točna masa določene prostornine vode odvisna od [[temperatura|temperature]] (z največjo gostoto pri |
[[Masa]] enega litra čiste [[voda|vode]] znaša skoraj natanko en [[kilogram]], saj je bila to prvotna definicija kilograma po francoskem [[metrični sistem enot|metričnem sistemu enot]].<ref name="decree">{{navedi dokument | url = http://smdsi.quartier-rural.org/histoire/18germ_3.htm | title = Décret relatif aux poids et aux mesures. | date = 7.4.1795 | quote = ''Gramme'', le poids absolu d'un volume d'eau pure égal au cube de la centième partie du mètre, et à la température de la glace fondante.}}</ref> Vendar pa je tolikšna količina vode nestabilna in s tem neuporabna za definicijo merske enote, zato so kasnejše izdaje sistema odpravile neposredno zvezo. Med leti 1901 in 1964 je bila definicija postavljena v obratni smeri – liter je bil definiran kot prostornina kilograma vode pri največji [[gostota|gostoti]] in [[Standardni pogoji|standardnem tlaku]], sam kilogram pa kot masa ''mednarodnega prototipnega kilograma'' (fizičnega predmeta). Vendar je tudi takšna zveza v praksi problematična, saj je točna masa določene prostornine vode odvisna od [[temperatura|temperature]] (z največjo gostoto pri 3,984 °C), [[tlak]]a, čistosti in celo od [[izotop]]ske sestave. Sodobne meritve standardnega vzorca vode (»Vienna Standard Mean Ocean Water«) so pokazale, da ima gostoto {{nowrap|0,999975 ± 0,000001 kg/L}} pri točki največje gostote in tlaku ene [[Atmosfera (enota)|atmosfere]] (101.325 [[Paskal|Pa]]).<ref>Izotopska sestava in temperatura po [http://www1.lsbu.ac.uk/water/data.html "List of physicochemical data concerning water"] (London South Bank University), gostota in negotovost po [http://webbook.nist.gov/chemistry/ NIST Standard Reference Database Number 69] (pridobljeno 5.4.2010)</ref> |
||
Kljub temu je uporaba litra zelo razširjena v vsakdanjem življenju za izražanje prostornine [[tekočina|tekočin]], pa tudi v stroki, kadar okoliščine ne zahtevajo skrajne natančnosti in popolne skladnosti s standardom SI. |
Kljub temu je uporaba litra zelo razširjena v vsakdanjem življenju za izražanje prostornine [[tekočina|tekočin]], pa tudi v stroki, kadar okoliščine ne zahtevajo skrajne natančnosti in popolne skladnosti s standardom SI. |
||
== Oznaka == |
|||
== Pretvorba v druge merske enote == |
|||
Sprva je bil veljaven simbol za liter le '''l''' (majhna črka [[L]]), po dogovoru, da se z veliko črko pišejo le simboli enot, poimenovanih po ljudeh. Vendar pa so strokovnjaki izrazili skrb, da je l preveč podoben števki 1 ([[1 (število)|ena]]), kar bi lahko povzročalo zmedo. Zato je bil na 16. [[Generalna konferenca za uteži in mere|Generalni konferenci za uteži in mere]] leta 1979 sprejet sklep, da je sprejemljiv tudi simbol, zapisan z veliko črko '''L'''.<ref name="SIborchure"/><ref>{{navedi revijo |author=Giacomo, P. |year=1980 |title=News from the BIPM |journal=Metrologia |volume=16 |issue=1 |pages=55–61 |doi=10.1088/0026-1394/16/1/008}}</ref> |
|||
V preteklosti je bil v uporabi tudi '''ℓ''' (pisan mali L, [[Unicode|U]]+2113), čigar uporabo je ponekod še možno zaslediti, vendar ta po standardu SI ni dovoljen.<ref>{{navedi splet| url=https://www.nist.gov/pml/nist-guide-si-chapter-5-units-outside-si#table6 |title=Units Outside the SI |work=The NIST Guide for the Use of the International System of Units |publisher=Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (ZDA) |accessdate=24.11.2017}}</ref> |
|||
== Mnogokratniki == |
|||
Tako kot pri enotah SI se za desetiške mnogokratnike in dele uporabljajo standardne predpone.<ref name="SIborchure"/> |
|||
{| class="wikitable" style="text-align:centre" |
|||
|- |
|||
! Večkratniki !! Ime !!colspan="2"| Simbol !!colspan="2"| Prostornina SI ekvivalenta |
|||
| rowspan="12"| |
|||
! Deli !! Ime !!colspan="2"| Simbol !!colspan="2"| Prostornina SI ekvivalenta |
|||
|- |
|||
| 10<sup>0</sup> L || '''liter''' || l || L || dm<sup>3</sup> || '''kubični decimeter''' |
|||
| colspan="4"| ||colspan="2"| |
|||
|- |
|||
| 10<sup>1</sup> L || dekaliter || dal || daL || 10<sup>1</sup> dm<sup>3</sup> || deset kubičnih decimetrov |
|||
| 10<sup>−1</sup> L || '''deciliter''' || dl || dL || 10<sup>2</sup> cm<sup>3</sup> || sto kubičnih centimetrov |
|||
|- |
|||
| 10<sup>2</sup> L || '''hektoliter''' || hl || hL || 10<sup>2</sup> dm<sup>3</sup> || sto kubičnih decimetrov |
|||
| 10<sup>−2</sup> L || '''centiliter''' || cl || cL || 10<sup>1</sup> cm<sup>3</sup> || deset kubičnih centimetrov |
|||
|- |
|||
| 10<sup>3</sup> L || kiloliter || kl || kL || m<sup>3</sup> || '''kubični meter''' |
|||
| 10<sup>−3</sup> L || '''mililiter''' || ml || mL || cm<sup>3</sup> || '''kubični centimeter''' |
|||
|- |
|||
| 10<sup>6</sup> L || megaliter || Ml || ML || dam<sup>3</sup> || kubični dekameter |
|||
| 10<sup>−6</sup> L || '''mikroliter''' || μl || μL || mm<sup>3</sup> || '''kubični milimeter''' |
|||
|- |
|||
| 10<sup>9</sup> L || gigaliter || Gl || GL || hm<sup>3</sup> || kubični hektometer |
|||
| 10<sup>−9</sup> L || nanoliter || nl || nL || 10<sup>6</sup> μm<sup>3</sup> || milijon kubičnih mikrometrov |
|||
|- |
|||
| 10<sup>12</sup> L || teraliter || Tl || TL || km<sup>3</sup> || kubični kilometer |
|||
| 10<sup>−12</sup> L || pikoliter || pl || pL || 10<sup>3</sup> μm<sup>3</sup> || tisoč kubičnih mikrometrov |
|||
|- |
|||
| 10<sup>15</sup> L || petaliter || Pl || PL || 10<sup>3</sup> km<sup>3</sup> || tisoč kubičnih kilometrov |
|||
| 10<sup>−15</sup> L || femtoliter || fl || fL || μm<sup>3</sup> || kubični mikrometer |
|||
|- |
|||
| 10<sup>18</sup> L || eksaliter || El || EL || 10<sup>6</sup> km<sup>3</sup> || milijon kubičnih kilometrov |
|||
| 10<sup>−18</sup> L || atoliter || al || aL || 10<sup>6</sup> nm<sup>3</sup> || milijon kubičnih nanometrov |
|||
|- |
|||
| 10<sup>21</sup> L || zetaliter || Zl || ZL || Mm<sup>3</sup> || kubični megameter |
|||
| 10<sup>−21</sup> L || zeptoliter || zl || zL || 10<sup>3</sup> nm<sup>3</sup> || tisoč kubičnih nanometrov |
|||
|- |
|||
| 10<sup>24</sup> L || jotaliter || Yl || YL || 10<sup>3</sup> Mm<sup>3</sup> || tisoč kubičnih megametrov |
|||
| 10<sup>−24</sup> L || joktoliter || yl || yL || nm<sup>3</sup> || kubični nanometer |
|||
|} |
|||
<small>* krepko so zapisana imena enot, ki se pogosto uporabljajo.</small> |
|||
== Pretvorbe == |
|||
{| class="wikitable" |
{| class="wikitable" |
||
|+ '''Tabela za pretvarjanje prostorskih enot''' |
|+ '''Tabela za pretvarjanje prostorskih enot''' |
||
Vrstica 91: | Vrstica 141: | ||
:* 0,2642 [[galona|galone]] (US) |
:* 0,2642 [[galona|galone]] (US) |
||
:* 0,0353 kubičnega [[čevelj (dolžinska mere)|čevlja]] |
:* 0,0353 kubičnega [[čevelj (dolžinska mere)|čevlja]] |
||
:* 0,001 [[kubični meter|kubičnega metra]] |
|||
== Sklici in opombe == |
== Sklici in opombe == |
||
Vrstica 97: | Vrstica 146: | ||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Litre|liter}} |
|||
{{Wikislovar|liter|Liter}} |
{{Wikislovar|liter|Liter}} |
||
Redakcija: 12:24, 24. november 2017
Liter | |
---|---|
Informacije o enoti | |
Sistem enote | ne-SI enota, sprejemljiva za uporabo s sistemom SI |
Enota | prostornina |
Simbol | l ali L[1] |
V osnovnih enotah SI: | 1 L = 10−3 m3 |
Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra. Ni del mednarodnega sistema enot (SI) – izpeljana enota SI za prostornino je kubični meter, je pa po dogovoru Mednarodnega urada za uteži in mere zaradi razširjenosti v vsakdanjem življenju liter sprejemljiv za uporabo s sistemom SI.[1]
Masa enega litra čiste vode znaša skoraj natanko en kilogram, saj je bila to prvotna definicija kilograma po francoskem metričnem sistemu enot.[2] Vendar pa je tolikšna količina vode nestabilna in s tem neuporabna za definicijo merske enote, zato so kasnejše izdaje sistema odpravile neposredno zvezo. Med leti 1901 in 1964 je bila definicija postavljena v obratni smeri – liter je bil definiran kot prostornina kilograma vode pri največji gostoti in standardnem tlaku, sam kilogram pa kot masa mednarodnega prototipnega kilograma (fizičnega predmeta). Vendar je tudi takšna zveza v praksi problematična, saj je točna masa določene prostornine vode odvisna od temperature (z največjo gostoto pri 3,984 °C), tlaka, čistosti in celo od izotopske sestave. Sodobne meritve standardnega vzorca vode (»Vienna Standard Mean Ocean Water«) so pokazale, da ima gostoto 0,999975 ± 0,000001 kg/L pri točki največje gostote in tlaku ene atmosfere (101.325 Pa).[3]
Kljub temu je uporaba litra zelo razširjena v vsakdanjem življenju za izražanje prostornine tekočin, pa tudi v stroki, kadar okoliščine ne zahtevajo skrajne natančnosti in popolne skladnosti s standardom SI.
Oznaka
Sprva je bil veljaven simbol za liter le l (majhna črka L), po dogovoru, da se z veliko črko pišejo le simboli enot, poimenovanih po ljudeh. Vendar pa so strokovnjaki izrazili skrb, da je l preveč podoben števki 1 (ena), kar bi lahko povzročalo zmedo. Zato je bil na 16. Generalni konferenci za uteži in mere leta 1979 sprejet sklep, da je sprejemljiv tudi simbol, zapisan z veliko črko L.[1][4]
V preteklosti je bil v uporabi tudi ℓ (pisan mali L, U+2113), čigar uporabo je ponekod še možno zaslediti, vendar ta po standardu SI ni dovoljen.[5]
Mnogokratniki
Tako kot pri enotah SI se za desetiške mnogokratnike in dele uporabljajo standardne predpone.[1]
Večkratniki | Ime | Simbol | Prostornina SI ekvivalenta | Deli | Ime | Simbol | Prostornina SI ekvivalenta | |||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
100 L | liter | l | L | dm3 | kubični decimeter | |||||||
101 L | dekaliter | dal | daL | 101 dm3 | deset kubičnih decimetrov | 10−1 L | deciliter | dl | dL | 102 cm3 | sto kubičnih centimetrov | |
102 L | hektoliter | hl | hL | 102 dm3 | sto kubičnih decimetrov | 10−2 L | centiliter | cl | cL | 101 cm3 | deset kubičnih centimetrov | |
103 L | kiloliter | kl | kL | m3 | kubični meter | 10−3 L | mililiter | ml | mL | cm3 | kubični centimeter | |
106 L | megaliter | Ml | ML | dam3 | kubični dekameter | 10−6 L | mikroliter | μl | μL | mm3 | kubični milimeter | |
109 L | gigaliter | Gl | GL | hm3 | kubični hektometer | 10−9 L | nanoliter | nl | nL | 106 μm3 | milijon kubičnih mikrometrov | |
1012 L | teraliter | Tl | TL | km3 | kubični kilometer | 10−12 L | pikoliter | pl | pL | 103 μm3 | tisoč kubičnih mikrometrov | |
1015 L | petaliter | Pl | PL | 103 km3 | tisoč kubičnih kilometrov | 10−15 L | femtoliter | fl | fL | μm3 | kubični mikrometer | |
1018 L | eksaliter | El | EL | 106 km3 | milijon kubičnih kilometrov | 10−18 L | atoliter | al | aL | 106 nm3 | milijon kubičnih nanometrov | |
1021 L | zetaliter | Zl | ZL | Mm3 | kubični megameter | 10−21 L | zeptoliter | zl | zL | 103 nm3 | tisoč kubičnih nanometrov | |
1024 L | jotaliter | Yl | YL | 103 Mm3 | tisoč kubičnih megametrov | 10−24 L | joktoliter | yl | yL | nm3 | kubični nanometer |
* krepko so zapisana imena enot, ki se pogosto uporabljajo.
Pretvorbe
enota | število enot | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
mm3 | 1 | 10 | 100 | 1000 | 104 | 105 | 106 | 107 | 108 | 109 |
cm3 | 1 | 10 | 100 | 1000 | 104 | 105 | 106 | |||
dm3 | 1 | 10 | 100 | 1000 | ||||||
m3 | 1 | |||||||||
litrske enote | 1 ml | 1 cl | 1 dl | 1 l | 1hl |
1 liter je tudi:
Sklici in opombe
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 The International System of Units (SI) (8. izd.). Mednarodni urad za uteži in mere. 2006. . https://www.bipm.org/utils/common/pdf/si_brochure_8_en.pdf.
- ↑ Décret relatif aux poids et aux mesures.. 7.4.1795. http://smdsi.quartier-rural.org/histoire/18germ_3.htm. "Gramme, le poids absolu d'un volume d'eau pure égal au cube de la centième partie du mètre, et à la température de la glace fondante.".
- ↑ Izotopska sestava in temperatura po "List of physicochemical data concerning water" (London South Bank University), gostota in negotovost po NIST Standard Reference Database Number 69 (pridobljeno 5.4.2010)
- ↑ Giacomo, P. (1980). »News from the BIPM«. Metrologia. Zv. 16, št. 1. str. 55–61. doi:10.1088/0026-1394/16/1/008.
- ↑ »Units Outside the SI«. The NIST Guide for the Use of the International System of Units. Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (ZDA). Pridobljeno 24. novembra 2017.
Zunanje povezave
- Predstavnosti o temi liter v Wikimedijini zbirki