Liter: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
denanoškrbinizacija(TM)
+
Vrstica 12: Vrstica 12:
| extradata = 1&nbsp;L = 10<sup>−3</sup> [[meter|m]]<sup>3</sup>}}
| extradata = 1&nbsp;L = 10<sup>−3</sup> [[meter|m]]<sup>3</sup>}}


'''Líter''' (oznaka '''l''' ali '''L''') je tradicionalna [[merska enota|enota]] za merjenje [[prostornina|prostornine]], enaka enemu kubičnemu [[decimeter|decimetru]] oziroma tisočini [[kubični meter|kubičnega metra]], kar ustreza [[kocka|kocki]] s stranicami dolžine enega decimetra. Ni del [[mednarodni sistem enot|mednarodnega sistema enot]] (SI) – [[izpeljana enota SI]] za prostornino je kubični meter, je pa po dogovoru [[Mednarodni urad za uteži in mere|Mednarodnega urada za uteži in mere]] zaradi razširjenosti v vsakdanjem življenju sprejemljiva za uporabo s sistemom SI. Tako kot pri enotah SI se za desetiške mnogokratnike in dele uporabljajo standardne predpone.<ref name="SIborchure">{{navedi dokument |url=https://www.bipm.org/utils/common/pdf/si_brochure_8_en.pdf |title=The International System of Units (SI) |edition=8. |year=2006 |publisher=Mednarodni urad za uteži in mere |isbn=92-822-2213-6}}</ref>
'''Líter''' (oznaka '''l''' ali '''L''') je tradicionalna [[merska enota|enota]] za merjenje [[prostornina|prostornine]], enaka enemu kubičnemu [[decimeter|decimetru]] oziroma tisočini [[kubični meter|kubičnega metra]], kar ustreza [[kocka|kocki]] s stranicami dolžine enega decimetra. Ni del [[mednarodni sistem enot|mednarodnega sistema enot]] (SI) – [[izpeljana enota SI]] za prostornino je kubični meter, je pa po dogovoru [[Mednarodni urad za uteži in mere|Mednarodnega urada za uteži in mere]] zaradi razširjenosti v vsakdanjem življenju liter sprejemljiv za uporabo s sistemom SI.<ref name="SIborchure">{{navedi dokument |url=https://www.bipm.org/utils/common/pdf/si_brochure_8_en.pdf |title=The International System of Units (SI) |edition=8. |year=2006 |publisher=Mednarodni urad za uteži in mere |isbn=92-822-2213-6}}</ref>


[[Masa]] enega litra čiste [[voda|vode]] znaša skoraj natanko en [[kilogram]], saj je bila to prvotna definicija kilograma po francoskem [[metrični sistem enot|metričnem sistemu enot]].<ref name="decree">{{navedi dokument | url = http://smdsi.quartier-rural.org/histoire/18germ_3.htm | title = Décret relatif aux poids et aux mesures. | date = 7.4.1795 | quote = ''Gramme'', le poids absolu d'un volume d'eau pure égal au cube de la centième partie du mètre, et à la température de la glace fondante.}}</ref> Vendar pa je tolikšna količina vode nestabilna in s tem neuporabna za definicijo merske enote, zato so kasnejše izdaje sistema odpravile neposredno zvezo. Med leti 1901 in 1964 je bila definicija postavljena v obratni smeri – liter je bil definiran kot prostornina kilograma vode pri največji [[gostota|gostoti]] in [[Standardni pogoji|standardnem tlaku]], sam kilogram pa kot masa ''mednarodnega prototipnega kilograma'' (fizičnega predmeta). Vendar je tudi takšna zveza v praksi problematična, saj je točna masa določene prostornine vode odvisna od [[temperatura|temperature]] (z največjo gostoto pri 4 ºC), čistosti in celo od [[izotop]]ske sestave.
[[Masa]] enega litra čiste [[voda|vode]] znaša skoraj natanko en [[kilogram]], saj je bila to prvotna definicija kilograma po francoskem [[metrični sistem enot|metričnem sistemu enot]].<ref name="decree">{{navedi dokument | url = http://smdsi.quartier-rural.org/histoire/18germ_3.htm | title = Décret relatif aux poids et aux mesures. | date = 7.4.1795 | quote = ''Gramme'', le poids absolu d'un volume d'eau pure égal au cube de la centième partie du mètre, et à la température de la glace fondante.}}</ref> Vendar pa je tolikšna količina vode nestabilna in s tem neuporabna za definicijo merske enote, zato so kasnejše izdaje sistema odpravile neposredno zvezo. Med leti 1901 in 1964 je bila definicija postavljena v obratni smeri – liter je bil definiran kot prostornina kilograma vode pri največji [[gostota|gostoti]] in [[Standardni pogoji|standardnem tlaku]], sam kilogram pa kot masa ''mednarodnega prototipnega kilograma'' (fizičnega predmeta). Vendar je tudi takšna zveza v praksi problematična, saj je točna masa določene prostornine vode odvisna od [[temperatura|temperature]] (z največjo gostoto pri 3,984&nbsp;°C), [[tlak]]a, čistosti in celo od [[izotop]]ske sestave. Sodobne meritve standardnega vzorca vode (»Vienna Standard Mean Ocean Water«) so pokazale, da ima gostoto {{nowrap|0,999975 ± 0,000001 kg/L}} pri točki največje gostote in tlaku ene [[Atmosfera (enota)|atmosfere]] (101.325 [[Paskal|Pa]]).<ref>Izotopska sestava in temperatura po [http://www1.lsbu.ac.uk/water/data.html "List of physicochemical data concerning water"] (London South Bank University), gostota in negotovost po [http://webbook.nist.gov/chemistry/ NIST Standard Reference Database Number 69] (pridobljeno 5.4.2010)</ref>


Kljub temu je uporaba litra zelo razširjena v vsakdanjem življenju za izražanje prostornine [[tekočina|tekočin]], pa tudi v stroki, kadar okoliščine ne zahtevajo skrajne natančnosti in popolne skladnosti s standardom SI.
Kljub temu je uporaba litra zelo razširjena v vsakdanjem življenju za izražanje prostornine [[tekočina|tekočin]], pa tudi v stroki, kadar okoliščine ne zahtevajo skrajne natančnosti in popolne skladnosti s standardom SI.


== Oznaka ==
== Pretvorba v druge merske enote ==
Sprva je bil veljaven simbol za liter le '''l''' (majhna črka [[L]]), po dogovoru, da se z veliko črko pišejo le simboli enot, poimenovanih po ljudeh. Vendar pa so strokovnjaki izrazili skrb, da je l preveč podoben števki 1 ([[1 (število)|ena]]), kar bi lahko povzročalo zmedo. Zato je bil na 16. [[Generalna konferenca za uteži in mere|Generalni konferenci za uteži in mere]] leta 1979 sprejet sklep, da je sprejemljiv tudi simbol, zapisan z veliko črko '''L'''.<ref name="SIborchure"/><ref>{{navedi revijo |author=Giacomo, P. |year=1980 |title=News from the BIPM |journal=Metrologia |volume=16 |issue=1 |pages=55–61 |doi=10.1088/0026-1394/16/1/008}}</ref>

V preteklosti je bil v uporabi tudi '''ℓ''' (pisan mali L, [[Unicode|U]]+2113), čigar uporabo je ponekod še možno zaslediti, vendar ta po standardu SI ni dovoljen.<ref>{{navedi splet| url=https://www.nist.gov/pml/nist-guide-si-chapter-5-units-outside-si#table6 |title=Units Outside the SI |work=The NIST Guide for the Use of the International System of Units |publisher=Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (ZDA) |accessdate=24.11.2017}}</ref>

== Mnogokratniki ==
Tako kot pri enotah SI se za desetiške mnogokratnike in dele uporabljajo standardne predpone.<ref name="SIborchure"/>

{| class="wikitable" style="text-align:centre"
|-
! Večkratniki !! Ime !!colspan="2"| Simbol !!colspan="2"| Prostornina SI ekvivalenta
| rowspan="12"|
! Deli !! Ime !!colspan="2"| Simbol !!colspan="2"| Prostornina SI ekvivalenta
|-
| 10<sup>0</sup>&nbsp;L || '''liter''' || l || L || dm<sup>3</sup> || '''kubični decimeter'''
| colspan="4"| &nbsp; ||colspan="2"| &nbsp;
|-
| 10<sup>1</sup>&nbsp;L || dekaliter || dal || daL || 10<sup>1</sup>&nbsp;dm<sup>3</sup> || deset kubičnih decimetrov
| 10<sup>−1</sup>&nbsp;L || '''deciliter''' || dl || dL || 10<sup>2</sup>&nbsp;cm<sup>3</sup> || sto kubičnih centimetrov
|-
| 10<sup>2</sup>&nbsp;L || '''hektoliter''' || hl || hL || 10<sup>2</sup>&nbsp;dm<sup>3</sup> || sto kubičnih decimetrov
| 10<sup>−2</sup>&nbsp;L || '''centiliter''' || cl || cL || 10<sup>1</sup>&nbsp;cm<sup>3</sup> || deset kubičnih centimetrov
|-
| 10<sup>3</sup>&nbsp;L || kiloliter || kl || kL || m<sup>3</sup> || '''kubični meter'''
| 10<sup>−3</sup>&nbsp;L || '''mililiter''' || ml || mL || cm<sup>3</sup> || '''kubični centimeter'''
|-
| 10<sup>6</sup>&nbsp;L || megaliter || Ml || ML || dam<sup>3</sup> || kubični dekameter
| 10<sup>−6</sup>&nbsp;L || '''mikroliter''' || μl || μL || mm<sup>3</sup> || '''kubični milimeter'''
|-
| 10<sup>9</sup>&nbsp;L || gigaliter || Gl || GL || hm<sup>3</sup> || kubični hektometer
| 10<sup>−9</sup>&nbsp;L || nanoliter || nl || nL || 10<sup>6</sup>&nbsp;μm<sup>3</sup> || milijon kubičnih mikrometrov
|-
| 10<sup>12</sup>&nbsp;L || teraliter || Tl || TL || km<sup>3</sup> || kubični kilometer
| 10<sup>−12</sup>&nbsp;L || pikoliter || pl || pL || 10<sup>3</sup>&nbsp;μm<sup>3</sup> || tisoč kubičnih mikrometrov
|-
| 10<sup>15</sup>&nbsp;L || petaliter || Pl || PL || 10<sup>3</sup>&nbsp;km<sup>3</sup> || tisoč kubičnih kilometrov
| 10<sup>−15</sup>&nbsp;L || femtoliter || fl || fL || μm<sup>3</sup> || kubični mikrometer
|-
| 10<sup>18</sup>&nbsp;L || eksaliter || El || EL || 10<sup>6</sup>&nbsp;km<sup>3</sup> || milijon kubičnih kilometrov
| 10<sup>−18</sup>&nbsp;L || atoliter || al || aL || 10<sup>6</sup>&nbsp;nm<sup>3</sup> || milijon kubičnih nanometrov
|-
| 10<sup>21</sup>&nbsp;L || zetaliter || Zl || ZL || Mm<sup>3</sup> || kubični megameter
| 10<sup>−21</sup>&nbsp;L || zeptoliter || zl || zL || 10<sup>3</sup>&nbsp;nm<sup>3</sup> || tisoč kubičnih nanometrov
|-
| 10<sup>24</sup>&nbsp;L || jotaliter || Yl || YL || 10<sup>3</sup>&nbsp;Mm<sup>3</sup> || tisoč kubičnih megametrov
| 10<sup>−24</sup>&nbsp;L || joktoliter || yl || yL || nm<sup>3</sup> || kubični nanometer
|}

<small>* krepko so zapisana imena enot, ki se pogosto uporabljajo.</small>

== Pretvorbe ==
{| class="wikitable"
{| class="wikitable"
|+ '''Tabela za pretvarjanje prostorskih enot'''
|+ '''Tabela za pretvarjanje prostorskih enot'''
Vrstica 91: Vrstica 141:
:* 0,2642 [[galona|galone]] (US)
:* 0,2642 [[galona|galone]] (US)
:* 0,0353 kubičnega [[čevelj (dolžinska mere)|čevlja]]
:* 0,0353 kubičnega [[čevelj (dolžinska mere)|čevlja]]
:* 0,001 [[kubični meter|kubičnega metra]]


== Sklici in opombe ==
== Sklici in opombe ==
Vrstica 97: Vrstica 146:


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Litre|liter}}
{{Wikislovar|liter|Liter}}
{{Wikislovar|liter|Liter}}



Redakcija: 12:24, 24. november 2017

Liter
Liter je prostornina
kocke s stranico 10 cm
Informacije o enoti
Sistem enotene-SI enota, sprejemljiva za uporabo s sistemom SI
Enotaprostornina
Simboll ali L[1]
V osnovnih enotah SI:1 L = 10−3 m3

Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra. Ni del mednarodnega sistema enot (SI) – izpeljana enota SI za prostornino je kubični meter, je pa po dogovoru Mednarodnega urada za uteži in mere zaradi razširjenosti v vsakdanjem življenju liter sprejemljiv za uporabo s sistemom SI.[1]

Masa enega litra čiste vode znaša skoraj natanko en kilogram, saj je bila to prvotna definicija kilograma po francoskem metričnem sistemu enot.[2] Vendar pa je tolikšna količina vode nestabilna in s tem neuporabna za definicijo merske enote, zato so kasnejše izdaje sistema odpravile neposredno zvezo. Med leti 1901 in 1964 je bila definicija postavljena v obratni smeri – liter je bil definiran kot prostornina kilograma vode pri največji gostoti in standardnem tlaku, sam kilogram pa kot masa mednarodnega prototipnega kilograma (fizičnega predmeta). Vendar je tudi takšna zveza v praksi problematična, saj je točna masa določene prostornine vode odvisna od temperature (z največjo gostoto pri 3,984 °C), tlaka, čistosti in celo od izotopske sestave. Sodobne meritve standardnega vzorca vode (»Vienna Standard Mean Ocean Water«) so pokazale, da ima gostoto 0,999975 ± 0,000001 kg/L pri točki največje gostote in tlaku ene atmosfere (101.325 Pa).[3]

Kljub temu je uporaba litra zelo razširjena v vsakdanjem življenju za izražanje prostornine tekočin, pa tudi v stroki, kadar okoliščine ne zahtevajo skrajne natančnosti in popolne skladnosti s standardom SI.

Oznaka

Sprva je bil veljaven simbol za liter le l (majhna črka L), po dogovoru, da se z veliko črko pišejo le simboli enot, poimenovanih po ljudeh. Vendar pa so strokovnjaki izrazili skrb, da je l preveč podoben števki 1 (ena), kar bi lahko povzročalo zmedo. Zato je bil na 16. Generalni konferenci za uteži in mere leta 1979 sprejet sklep, da je sprejemljiv tudi simbol, zapisan z veliko črko L.[1][4]

V preteklosti je bil v uporabi tudi (pisan mali L, U+2113), čigar uporabo je ponekod še možno zaslediti, vendar ta po standardu SI ni dovoljen.[5]

Mnogokratniki

Tako kot pri enotah SI se za desetiške mnogokratnike in dele uporabljajo standardne predpone.[1]

Večkratniki Ime Simbol Prostornina SI ekvivalenta Deli Ime Simbol Prostornina SI ekvivalenta
100 L liter l L dm3 kubični decimeter    
101 L dekaliter dal daL 101 dm3 deset kubičnih decimetrov 10−1 L deciliter dl dL 102 cm3 sto kubičnih centimetrov
102 L hektoliter hl hL 102 dm3 sto kubičnih decimetrov 10−2 L centiliter cl cL 101 cm3 deset kubičnih centimetrov
103 L kiloliter kl kL m3 kubični meter 10−3 L mililiter ml mL cm3 kubični centimeter
106 L megaliter Ml ML dam3 kubični dekameter 10−6 L mikroliter μl μL mm3 kubični milimeter
109 L gigaliter Gl GL hm3 kubični hektometer 10−9 L nanoliter nl nL 106 μm3 milijon kubičnih mikrometrov
1012 L teraliter Tl TL km3 kubični kilometer 10−12 L pikoliter pl pL 103 μm3 tisoč kubičnih mikrometrov
1015 L petaliter Pl PL 103 km3 tisoč kubičnih kilometrov 10−15 L femtoliter fl fL μm3 kubični mikrometer
1018 L eksaliter El EL 106 km3 milijon kubičnih kilometrov 10−18 L atoliter al aL 106 nm3 milijon kubičnih nanometrov
1021 L zetaliter Zl ZL Mm3 kubični megameter 10−21 L zeptoliter zl zL 103 nm3 tisoč kubičnih nanometrov
1024 L jotaliter Yl YL 103 Mm3 tisoč kubičnih megametrov 10−24 L joktoliter yl yL nm3 kubični nanometer

* krepko so zapisana imena enot, ki se pogosto uporabljajo.

Pretvorbe

Tabela za pretvarjanje prostorskih enot
enota število enot
mm3 1 10 100 1000 104 105 106 107 108 109
cm3 1 10 100 1000 104 105 106
dm3 1 10 100 1000
m3 1
litrske enote 1 ml 1 cl 1 dl 1 l 1hl

1 liter je tudi:

  • 1,7598 pinte (UK)
  • 0,21997 galone (UK)
  • 0,2642 galone (US)
  • 0,0353 kubičnega čevlja

Sklici in opombe

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 The International System of Units (SI) (8. izd.). Mednarodni urad za uteži in mere. 2006. ISBN 92-822-2213-6 . https://www.bipm.org/utils/common/pdf/si_brochure_8_en.pdf. 
  2. Décret relatif aux poids et aux mesures.. 7.4.1795. http://smdsi.quartier-rural.org/histoire/18germ_3.htm. "Gramme, le poids absolu d'un volume d'eau pure égal au cube de la centième partie du mètre, et à la température de la glace fondante.". 
  3. Izotopska sestava in temperatura po "List of physicochemical data concerning water" (London South Bank University), gostota in negotovost po NIST Standard Reference Database Number 69 (pridobljeno 5.4.2010)
  4. Giacomo, P. (1980). »News from the BIPM«. Metrologia. Zv. 16, št. 1. str. 55–61. doi:10.1088/0026-1394/16/1/008.
  5. »Units Outside the SI«. The NIST Guide for the Use of the International System of Units. Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (ZDA). Pridobljeno 24. novembra 2017.

Zunanje povezave

  • Predstavnosti o temi liter v Wikimedijini zbirki