Temna meglica: Razlika med redakcijama
{{normativna kontrola}} |
m m+/dp/+predloga |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Pipe_Nebula.jpg|thumb|right|250px|Temna meglica [[meglica Pipa|Pipa]].]] |
[[Slika:Pipe_Nebula.jpg|thumb|right|250px|Temna meglica [[meglica Pipa|Pipa]].]] |
||
'''Temna meglica''' je vrsta [[medzvezdni oblak|medzveznih oblakov]], ki so tako gosti, da zastrejo svetlobo reflekcijske ali [[emisijska meglica|emisijske meglice]] (meglica [[Konjska glava]] oziroma zvezd za njimi ([[ |
'''Temna meglica''' je vrsta [[medzvezdni oblak|medzveznih oblakov]], ki so tako gosti, da zastrejo svetlobo reflekcijske ali [[emisijska meglica|emisijske meglice]] (meglica [[Konjska glava]] oziroma zvezd za njimi (meglica [[Pipa (meglica)|Pipa]]). Vzrok zatemnitve so zrnca [[medzvezdni prah|medzvezdnega prahu]] v najhladnejših in najgostejših delih večjih oblakov plina. Te se združujejo še naprej. Izolirane majhne temne meglice se imenujejo [[Bokova krogla|Bokove krogle]]. |
||
Tako kot pri drugih oblikah medzvezdnega prahu so |
Tako kot pri drugih oblikah medzvezdnega prahu so telesa, ki jih zakrivajo temne meglice, vidni, če se jih opazuje v [[radijski valovi|radijskem]] ali [[infrardeča svetloba|infrardečem]] delu [[spekter elektromagnetnega valovanja|spektra]]. |
||
Temni oblaki nastanejo, ker podmikrometerski delci prahu, pokriti z zmrznjenim [[ogljikov monoksid|ogljikovim monoksidom]] in [[dušik]]om blokirajo [[vidna svetloba|vidno svetlobo]]. Zastopani so tudi molekularni [[vodik]], [[helij]], CS, [[amonijak]] (NH<sub>3</sub>), [[formaldehid]] (H<sub>2</sub>CO), [[ciklopropenidilen]] (c-C<sub>3</sub>H<sub>2</sub>) in [[diazonij]]evi ioni (N<sub>2</sub>H<sup>+</sup>). V teh oblakih nastajajo zvezde in [[zunajosončni planet|planeti]], zato je njihovo razumevanje ključno za razumevanje nastajanja zvezd.<ref>[http://iopscience.iop.org/1538-3881/124/5/2749 James Di Francesco ''et al.'', 2002, "Abundances of Molecular Species in Barnard 68", ''The Astronomical Journal'', 124, 2749]</ref><ref>[http://www.eso.org/public/outreach/press-rel/pr-1999/phot-29-99.html ESO - eso9934 - Secrets of a Dark Cloud]</ref> |
Temni oblaki nastanejo, ker podmikrometerski delci prahu, pokriti z zmrznjenim [[ogljikov monoksid|ogljikovim monoksidom]] in [[dušik]]om blokirajo [[vidna svetloba|vidno svetlobo]]. Zastopani so tudi molekularni [[vodik]], [[helij]], CS, [[amonijak]] (NH<sub>3</sub>), [[formaldehid]] (H<sub>2</sub>CO), [[ciklopropenidilen]] (c-C<sub>3</sub>H<sub>2</sub>) in [[diazonij]]evi ioni (N<sub>2</sub>H<sup>+</sup>). V teh oblakih nastajajo zvezde in [[zunajosončni planet|planeti]], zato je njihovo razumevanje ključno za razumevanje nastajanja zvezd.<ref>[http://iopscience.iop.org/1538-3881/124/5/2749 James Di Francesco ''et al.'', 2002, "Abundances of Molecular Species in Barnard 68", ''The Astronomical Journal'', 124, 2749]</ref><ref>[http://www.eso.org/public/outreach/press-rel/pr-1999/phot-29-99.html ESO - eso9934 - Secrets of a Dark Cloud]</ref> |
||
Nimajo kakšne posebno določene oblike. Največje ([[Velika zajeda (astronomija)|Velika zajeda]]) in najtemnejše ([[Vreča oglja]]) temne meglice na ozadju [[Rimska cesta|Rimske ceste]] so vidne s prostim očesom. |
Nimajo kakšne posebno določene oblike. Največje ([[Velika zajeda (astronomija)|Velika zajeda]]) in najtemnejše ([[Vreča oglja]]) temne meglice na ozadju [[Rimska cesta (galaksija)|Rimske ceste]] so vidne s prostim očesom. |
||
== Sklici == |
== Sklici == |
||
{{sklici|1}} |
{{sklici|1}} |
||
{{portal|astronomija|{{ispa}}}} |
|||
| ⚫ | |||
| ⚫ | |||
{{normativna kontrola}} |
{{normativna kontrola}} |
||
| ⚫ | |||
| ⚫ | |||
Redakcija: 12:15, 18. november 2017
Temna meglica je vrsta medzveznih oblakov, ki so tako gosti, da zastrejo svetlobo reflekcijske ali emisijske meglice (meglica Konjska glava oziroma zvezd za njimi (meglica Pipa). Vzrok zatemnitve so zrnca medzvezdnega prahu v najhladnejših in najgostejših delih večjih oblakov plina. Te se združujejo še naprej. Izolirane majhne temne meglice se imenujejo Bokove krogle.
Tako kot pri drugih oblikah medzvezdnega prahu so telesa, ki jih zakrivajo temne meglice, vidni, če se jih opazuje v radijskem ali infrardečem delu spektra.
Temni oblaki nastanejo, ker podmikrometerski delci prahu, pokriti z zmrznjenim ogljikovim monoksidom in dušikom blokirajo vidno svetlobo. Zastopani so tudi molekularni vodik, helij, CS, amonijak (NH3), formaldehid (H2CO), ciklopropenidilen (c-C3H2) in diazonijevi ioni (N2H+). V teh oblakih nastajajo zvezde in planeti, zato je njihovo razumevanje ključno za razumevanje nastajanja zvezd.[1][2]
Nimajo kakšne posebno določene oblike. Največje (Velika zajeda) in najtemnejše (Vreča oglja) temne meglice na ozadju Rimske ceste so vidne s prostim očesom.
