Vreča oglja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vreča oglja
Temna meglica
Part of the Coalsack Nebula.jpg
Meglica Vreča oglja
Opazovalni podatki: J2000,0 epoha
Rektascenzija 12h 50m
Deklinacija −62° 30′
Oddaljenost 600 sv. l.
Ozvezdje Južni križ
Fizikalne značilnosti
Premer 30-35 sv. l.
Oznake C99
Glej tudi: seznami meglic
Lega Vreče oglja

Vreča oglja je temna meglica v ozvezdju Južni križ. Je najbolj neprepustna temna meglica na nebu in je vidna s prostim očesom kot temna silhueta na ozadju Rimske ceste. Na južni polobli je bila znana že v prazgodovini. Vicente Yáñez Pinzón jo je opazoval leta 1499. Leži okoli 600 svetlobnih let proč. V Sloveniji (in v večjem delu severne poloble) ni vidna.

Osnovni podatki[uredi | uredi kodo]

Vreča oglja zavzema približno 7 ° krat 5° veliko območje in delno leži v Južnemu križu sosednjih ozvezdjih Kentavru in Muhi. [1] Ljudstva na južni polobli so jo poznala že v prazgodovini,[2] evropski civilizaciji pa je o prvem opazovanju poročal Vicente Yáñez Pinzón.

Leta 1970 je Kalevi Mattila dokazal, da vreča oglja ni popolnoma črna (10% sija okoliške Rimske ceste), saj se od nje odbija svetloba okoliških zvezd.

Vreča oglja ni zajeta v Novem Generalnem Katalogu, svoje mesto je dobila le v Caldwellovem katalogu kot C99.

Inki so jo imenovali Yutu, kar pomeni dolgonoga kura. [3] [4]

Znanstvena fantastika[uredi | uredi kodo]

Vreča oglja je omenjena v Star Trek: The Original Series, in sicer v epizodah The Immunity Syndrome in Let That Be Your Last Battlefield ter v 2001: A Space Odyssey.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Darling, David J. (2004). The universal book of astronomy: from the Andromeda Galaxy to the zone of avoidance. Hoboken, New Jersey: Wiley. str. 351. ISBN 0471265691. 
  2. William F. Warren, Paradise found; the cradle of the human race at the North pole; a study of the prehistoric world, pp. 119-120.
  3. A.F. Aveni, ur. (2010). Archaeoastronomy in the New World : American primitive astronomy : proceedings of an international conference held at Oxford University, September, 1981. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0521125472. 
  4. p. 5, The Hundred Greatest Stars, James B. Kaler, New York, Copernicus Books, 2002.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: Sky map 12h 52m 19s, −62° 25′ 28″